Kraljevič se nauči obrti

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Leteča ladja Lonček, kuhaj
Kraljevič se nauči obrti
Makedonska pravljica
Pametna žena
Spisano: Urška Kadunc
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


KRALJEVIČ SE NAUČI OBRTI

Živel je mlad kraljevič, ki bi rad imel za ženo prelepo cesarično iz sosednje dežele. Kraljevi je poslal k sosednjemu cesarju snubce, da bi zanj zasnubili njegovo lepo hčer.

»Poslušajte me, kraljevi snubci,« je dejal sosednji cesar.

»Hvaležen sem vašemu kraljeviču za čast, ki mi jo izkazuje. Sporočite mu moje cesarske pozdrave in sporočite mu, naj pride k meni sam, da se bova dogovorila in videla, če nama je usojeno, da postaneva zet in tast.«

Snubci so cesarju spoštljivo priklonili, se vrnili na domači dvor in povedali kraljeviču, kako so opravili. Kraljevič jih je poslušal in se takoj odpravil k cesarju, se mu priklonil, kot se spodobi, in nato sta se pričela pogovarjati o cesarični.

»Spoštovani kraljevič, ti bi rad mojo hčer za ženo?« je vprašal cesar.

»Da, presvetli vladar.«

»Dobro! Dobil boš mojo hčer za ženo, toda ali znaš kakšno obrt, da boš delal in lahko prehranil sebe in njo?«

»Presvetli cesar, moj poklic je kraljevanje, od tega živim in s tem bom prehranil tvojo hčerko, kot sam veš.«

»Vem, vem,« je pohitel cesar, » da boš s kraljevanjem prehranil mojo hčerko, toda jaz želim, da bi se ti naučil kakšne obrti in bi z obrtniškim delom vzdrževal svojo družino. Ko se boš izučil, pridi k meni in takoj ti bom dal cesarično za ženo. Drugače ti je ne dam, pa če koj postaneš kralj.«

»Prav,« je rekel kraljevič, ki je bil bistre glave. Priklonil se je in odšel, da se bo naučil kakšne obrti.

Noč in dan je premišljeval, katere obrti naj se loti, da bo dobil prelepo cesarično za ženo. Pretental je vse obrti, a zdelo se mu je, da je premalo pameten, da bi se izučil katerekoli. Vsak dan se je hodil sprehajat po mestu, da bi ga minila žalost.

Ko se je nekoč takole sprehajal, je ob mestnem obzidju zagledal cigana, ki je pletel košare. Stopil je bližje in ga gledal urico, dve, potem pa je sklenil, da se bo naučil košare plesti. Povabil je starčka s seboj na kraljevski dvor in kmalu se je naučil plesti lepe košare.

Vsako košaro, ki jo je spletel, je tudi drago prodal. Ko je videl, da bi s pletenjem košar lahko preživljal družino, je šel spet k cesarju v sosednjo deželo in s seboj je vzel pleteno košaro. Povedal mu je, katere obrti se je naučil in koliko zasluži na dan, ko plete košare iz vrbovega šibja.

Cesar si je ogledal košaro in všeč mu je bila. Dal je kraljeviču svojo hčerko za ženo, saj je vedel, da ne bosta trpela pomanjkanja.

Kraljevič in cesarična sta postala kralj in kraljica in sta dolgo in zadovoljno živela.

Makedonska pravljica