Kralj Matjaž in njegovi lenuhi

Kralj Matjaž in njegovi lenuhi
Madžarske pravljice o Kralju Matjažu

Ljudska pravljica

Spisano:	prepisala Urška Volarič, na Wikivir objavil Smihael
Viri:	MADŽARSKE PRAVLJICE O KRALJU MATJAŽU (prevod: Gabriella Gaál, Murska Sobota: ONEJ – društvo prekmurske pobude, 1999) (COBISS)
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Kralj Matjaž je pod drevesom zagledal tri lenuhe. Ležali so z nastežaj odprtimi usti, da bi sadje lahko padlo vanje. Bili so preleni, da bi stresli drevo. Kralj Matjaž pravi svojemu služabniku:

» No, te bomo pa odpeljali s seboj domov in jih zredili! «

Odpeljal jih je domov in jih namestil v udobni hiši. Tam so zdaj stanovali. Lepo so se redili, ker jih je Kralj Matjaž dobro oskrboval: jedli in pili so, čisto nobenega dela niso imeli, ves dan so samo ležali. Ko so se že dodobra zredili, je Kralj Matjaž rekel svojemu služabniku, da se jih je pošteno naveličal in naj jih odslovi, saj je že čas, da gredo svojo pot. Ampak lenuhi niso in niso odšli. Zato je služabnik Kralju Matjažu svetoval, naj zažge hišo, sicer se jih ne reši. Kralj Matjaž je res ukazal zažgati hišo.

Ko je bila hiša že vsa v plamenih, je eden med njimi le spravil z jezika:

» Hiša gori! Pojdimo ven. «

» Nas bo kralj že dal odnesti, « poreče drugi. Tretji pa je dodal:

» Le kako se vama ljubi govoriti? «

Nobeden med njimi se niti premaknil ni več, vsi trije so zgoreli. Tako se jih je Kralj Matjaž iznebil.