Kmetski híši

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Izgubljeni raj Kmetski hiši
Poezije 4
Simon Gregorčič
Svetišče
Dovoljenje: Edit-delete-not encyclopedic.svg Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Mogočna nisi ne prostorna,
 in stavil te umetnik ni,
bolj kot bogata si uborna,
 preprosta selska hiša ti!

In vendar ne palač ogromnih
 in njih blesku ne bom slavil;
a tebi, dom seljakov skromnih,
 nesmrten venec rad bi zvil.

Pač res ubog si, mal, neznaten;
 a dasi mal in ne slovit,
kako ti nam si blagodaten,
 kako za nas si znamenit!

Pomnik le redek še se dviga,
 ki davnih nam je dni glasnik,
ti naša si najstarša knjiga,
 pravečen, živ nam spomenik.

Pravljice, zgodbe praviš davne,
 ti v rekih čuvaš pramodrost,
pradede nam opevaš slavne
 in src radost in njih bridkost.

Ti šege stare si ohranil,
 deduje jih po oči sin;
le ti naš jezik si obranil,
 da ni zatrl nam ga tujčin.

Kar čas nam dal je davna leta,
 največ občuval nam si ti;
kar zdaj nam daje in obeta,
 pod streho kmetsko nam zori.

Ta hiša nam je mati krušna,
 domovju steber je častit,
iz kmetskih hiš nam hrana dušna,
 iz kmetskih hiš omike svit!

Ne v hiš mogočnih jasnem sevi,
 ki marmornat jih krije krov-
pod nizko streho, v skrajni revi
rojen rešnik je vseh rodov.

In ne v dvoranah bogatinov,
 kjer blesk zakladov te slepi-
kjer dom seljaških je trpinov,
 rešitve zor se nam žari.

Kar mož nebesa so poslala,
 da večnih nas otmo grobov-
vse mati kmetska je zibala,
 iz kmetskih so izšli domov.

Od tam nam misleci globoki,
 od tam klicarji k nebu nam,
od tam nam pesniki-preroki,
 za dom borilci vsi od tam!

In vem, da to jim srečno uspeje,
 da spone vse nam razdrobe,
da dni nam pribore jasneje
 ter naše proslave ime...

Zato ti slava peta bodi,
 oj zibel naših boljših dni,
nebo ti tisoč sreč prisodi,
 ves blagoslov na te razlij.

Naj vedno mirno bi živela,
 noben ne vzburjaj te vihar,
ogiblji se gromov te strela,
 zanašaj grozni ti požar.

Da srečno v vek si bivališče
 krepostnih žen, poštenih mož;
daj Bog, ti slavnih mož rodišče,
 da zibel še slavnejših boš!