Kličem te z njegovim imenom
| ← On je bil veter | Kličem te z njegovim imenom Ogenj do zadnjega diha Neža Maurer |
Ogenj (Maurer) → |
| |||||||
Kličem te z njegovim imenom
in klicala te bom do smrti.
Čas prinaša in odnaša.
Kdo se spominja zarje določenega dneva?
In če je čas reka, ki nas nosi,
potem on – kličem te z njegovim imenom –
ni brez za vasjo,
kjer se počivala neko pomlad;
ni sipina v širini reke,
kjer sem se sončila neko poletje;
ni orumenelo drevo nad zajedo,
kjer sem neke jeseni imela polne lase
zlatih listov;
ni beli, čipkasti pled zemlje,
ki mi lega na rame.
Če je čas reka in mi potniki,
potem je on – kličem te z njegovim imenom –
moja zmožnost plavanja,
trdnost mojih nog na zibajočem se brodu,
moje prepričanje v srečo,
moj smeh in gib moje roke,
ki se dotakne tekočega časa,
odblesk sonca na mojih zobeh,
ki so odgriznili kos žarka.
Čas prinaša in odnaša.
Kdo se spominja zarje določenega dneva?
Ljudje hitro pozabljajo.
Jaz ne pozabljam?
Kako naj pozabim,
če ne vem, kaj sem jaz in kaj je on,
ki te kličem z njegovim imenom.