Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
| Prevedel Kajetan Gantar; prevod je bil objavljen v zbirki Katulovih Pesmi: Gaj Valerij Katul, 2000.
|
- Katul ubogi, zdaj nikar ne nori več!
- Pozabi in pokoplji kar je izgubljeno!
- Nekoč so se ti res smehljali jasni dnevi,
- ko si zahajal, kamor te peljala je
- dekle, ki si jo ljubil, kot nihčè na svetu
- še ljubil ni. Kaj vse se je godilo tam,
- kar ti si rad počel, kar ni dekle branila!
- Nekoč so se ti res smehljali jasni dnevi.
- Zdaj ona noče več, še ti se zdaj obvladaj,
- ne maraj je, ne lovi je, če ti beži,
- ne bodi žalosten! Kljubuj! Odločno vztrajaj!
- Adijo zdaj, dekle! Katul odločno vztraja,
- Ne bo te iskal, ne prosil več, če nočeš.
- A ti boš osamela in bridkó trpela!
- Gorje, zavrženka! Kaj te v življenju čaka!
- Kdo te bo še iskal? Kdo bo še maral zate?
- Koga boš zdaj ljubila? In čigava boš?
- Koga ljubila boš in grizla v ustnice?
- A ti, Katul, trd bodi, neizprosen, mož!
