Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
| Prevedel Jože Šmit; prevod je bil objavljen v zbirki Katulovih Pesmi: Gaj Valerij Katul, 2000.
|
- Če dražji bi ne bil mi kot oko,
- moj ljubi Kalvus, za darilo to
- bi moral smrtno nate se jeziti.
- Kaj sem zagréšil, za katero zlo
- pričenjaš s pesnikuni me moriti?
- Vso jezo na klienta naj zlijó
- bogovi, ki tako te je obdaril!
- Če pa – domnevam – zbirko dragoceno
- ti črkoslovec Sula je podaril,
- potem je prav in srečen sem, vesel,
- samo da ti v naporih si uspel.
- Pri bogu! Pisarijo to ceneno
- v Katulovo omaro knjižno, joj,
- še kap me bo zadela, zdaj takoj,
- in to na Saturnalij lepi dan!
- Ne, ne, falot, za to boš kaznovan.
- Zarana že v knjigarne pohitim
- in kar otrobov vezanih dobim,
- povrnem z njimi ti za tvoje smetje.
- A ve, umazanije, stran od tod,
- domov, od koder sèm ste našle pot,
- sramota časa, kužni vi poetje!
