Katul 14

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Katul 13 Pesmi (Katul) - XIV
Katul
Katul 14 a
Prevedel Jože Šmit; prevod je bil objavljen v zbirki Katulovih Pesmi: Gaj Valerij Katul, 2000.
Dovoljenje: Edit-delete-not encyclopedic.svg Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Če dražji bi ne bil mi kot oko,
moj ljubi Kalvus, za darilo to
bi moral smrtno nate se jeziti.
Kaj sem zagréšil, za katero zlo
pričenjaš s pesnikuni me moriti?
Vso jezo na klienta naj zlijó
bogovi, ki tako te je obdaril!
Če pa – domnevam – zbirko dragoceno
ti črkoslovec Sula je podaril,
potem je prav in srečen sem, vesel,
samo da ti v naporih si uspel.
Pri bogu! Pisarijo to ceneno
v Katulovo omaro knjižno, joj,
še kap me bo zadela, zdaj takoj,
in to na Saturnalij lepi dan!
Ne, ne, falot, za to boš kaznovan.
Zarana že v knjigarne pohitim
in kar otrobov vezanih dobim,
povrnem z njimi ti za tvoje smetje.
A ve, umazanije, stran od tod,
domov, od koder sèm ste našle pot,
sramota časa, kužni vi poetje!