Kako srčno sva se ljubila

← Bolnik

Kako srčno sva se ljubila Poezije 3 Simon Gregorčič

Ohrani Bog te v cveti! →

Gregorčičeva pesem Kako srčno sva se ljubila

Dovoljenje	Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Stopnja obdelave	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.

Kako srčno sva se ljubila
v življenja pomladanskih dneh,
brezmejno, oh, sva srečna bila;
ljudem pa glupim le v zasmeh!

Čemu li toliko zasmeha?
Čemu peklenski ta porog?
Saj sva ljubila se brez greha!
tako li ljubi vaših mnog?

A dan je črni moral priti,
bridkosti dan, oj dan solzan;
težko je bilo se ločiti,
a vse solze, ves jok zaman.

In morala sva, oh, narazen,
sam Večni ve zakaj, zakaj?
Neh duh je dihnil neprijazen
in ločena sav vekomaj...

Stopila- ali k sreči, k slavi?-
oba pred božji sva oltar:
s poročnim vencem ti na glavi,
ogrnjen jaz pa v črn talar.

Kedo pa naju bolj je srečen,
jaz ali poročenka ti?
Šepeče nek mi duh nevšečen,
da srečen naju nihče ni.