Kako so Črešnjevčani jazbeca lovili...

← Prepad Klemenca

Bili so trije velikani... Kako so Črešnjevčani jazbeca lovili... Lojze Zupanc

Telica ali volk? →

Spisano:	Maja Jerančič Čuden, PolonaPolona Zrimšek
Izdano:	9763487
Viri:	(COBISS)
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

V Beli Krajini je vas Črešnjevec. Opazili so Črešnjev­čani, da jim nekdo krade debelačo na polju. Čuli pa so nekje, da, pod jesen kradejo debelačo najraji jazbeci, ki jo spravljajo v svoje brloge za zimsko zalogo. Četudi jazbeca niso še nikoli videli, so sklenili, da ga gredo lovit. Oborožili so se: nekateri s puškami, drugi s kosami, vilami in zopet tretji z batinami. Tako oboroženi so napravili hajko na jazbeca.'

Pridejo, v polje in čakajo. Kar zagleda nekdo od njih krta, ki se je plazil po razoru debelačne njive. Brž zavpije: »Hoj, sosedje, jazbec je že tu!”

Vsi skočijo tja in zakričijo: “Aha, te, že imamo, črni tat!«

In sto rok je seglo po ubogem krtu. Živega so potem v vrišču prinesli v vas.

Potle je župan sklical občinsko sejo. V občinskem odboru so bili vsi črešnjevski možak_i, to pa zato, da ne bi nihče drugemu zrastel čez glavo, in sploh zato, da ne bo špetira v vasi. Zbrali so se torej občinski odborniki, da se porazgovore, kako bi na najkrutejši način kaznovali “jazbeca”.

Pravi najstarejši odbornik: ”Rilec mu odsekajmo, da ne bo nikdar več po naši debelači ril!«

Zabrundajo vsi ostali: »To je še vse premajhna kazen zanj. Kaj hujšega si izmislimo!”

Pravi drugi odbornik: “Oči mu izkopajmo, da ne bo nikdar več videl naše debelače!«

Zabrundajo vsi ostali: »To je še vse premajhna kazen zanj. Kaj, hujšega si izmislimo!«

Pravi tretji odbornik: »Kar na živem ga obelimo, pa bo!«

Ugovarja najmlajši od njih: »Kaj, da bi ga odrli? To je še vse premajhna kazen zanj. Preveč debelače nam je ukral in zasluži hujšo kazen!«

Vidi župan, ki je doslej molčal, da se prepir za jazbečevo kazen le preveč vleče pa v splošni tišin.ivseh navzočih po­časi in važno spregovori:

»Sosedje, jaz sodim takole: že e od vavek so imeli ljudje za tatove najhujšo kazen, da so jih žive zakopali. Kar mislite si, kako strašno na primer bi bilo, da sem jaz tat in vi bi me zakopali v jamo — živega. Tako storimo s tatom naše debelače pa bo mir po naših debelačnih njivah!”

“Živijo!”so vsi zakričali in zakopali tatu v jamo^., ki so jo izkopali za. vasjo.

Kakšna je bila ta kazen za krta, si lahko mislite...

Črešnjevčani. pa se še^, danes čudijo, kako neki to, da jim jazbec še vedno krade koruzo, ko so ga vendar — živega zakopali!