Kako je tepček Urh umrl
| ← Mlinar in klepetulje | Kako je tepček Urh umrl Lojze Zupanc |
Terske peči → |
| |||||||||||
Na samini pod Olševo je živel tepček Urh. Na vsem širokem svetu ni imel nikogar razen sebe.
Nekega dne je nesel polno vrečo zrnja v mlin ob Savinji. Ker je bila pot dolga, je vzel s seboj kos kruha in klobaso, da bi na poti v mlin ne omagal.
Srečal je ciganko«, ki ji je zadišala Urhova klobasa.
»Hej, Urh, če hočeš, ti bom prerokovala srečo!« ga je nagovorila.
»Kaj pa hočeš za plačilo?« je zaskrbelo Urha.
Klobaso in kruh!« je odvrnila ciganka, ki je videla, kaj ima tepček v torbi.
Urh je pristal, ciganka pa je vrgla karte in prerokovala:
»Oj, Urh, dobro kaže zate! Dolgo boš živel in srečen boš! Tudi oženil se boš, le pasti ne smeš! Če se boš spotaknil in padel, boš pri priči umrl...«
Urh je bil zadovoljen s tem prerokovanjem. Dal je ciganki kruh in klobaso ter si mislil: Padel pa že ne bom! — In je šel dalje. Hodil je in hodil in vso pot visoko dvigal noge, da bi ne padel. A glej ga, šmenta! — Sredi Solčave se je spotaknil ob kamen in telebnil na cesto, da se je vreča raztrgala, zrnje pa razsulo.
Pritekle so kokoši in pričele zobati raztreseno koruzo. Urh pa je ležal, kjer je obležal, in se drl:
»Vražje kokoši, če bi bil še živ, bi vam že pokazal, kaj se pravi zobati mojo koruzo! Vaša sreča, da sem — umrl..,«