Kako je tepček Urh umrl

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Mlinar in klepetulje Kako je tepček Urh umrl
Lojze Zupanc
Terske peči
Spisano: Marta Čebulj
Viri: Zupanc, Lojze (1959). Palček v čedri. Ljubljana: Mladinska knjiga. (COBISS). 
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Na samini pod Olševo je živel tepček Urh. Na vsem širokem svetu ni imel nikogar razen sebe.
Nekega dne je nesel polno vrečo zrnja v mlin ob Savinji. Ker je bila pot dolga, je vzel s seboj kos kruha in klobaso, da bi na poti v mlin ne omagal.
Srečal je ciganko«, ki ji je zadišala Urhova klobasa.
»Hej, Urh, če hočeš, ti bom prerokovala srečo!« ga je nagovorila. »Kaj pa hočeš za plačilo?« je zaskrbelo Urha.
Klobaso in kruh!« je odvrnila ciganka, ki je videla, kaj ima tepček v torbi.
Urh je pristal, ciganka pa je vrgla karte in prerokovala:
»Oj, Urh, dobro kaže zate! Dolgo boš živel in srečen boš! Tudi oženil se boš, le pasti ne smeš! Če se boš spotaknil in padel, boš pri priči umrl...«
  Urh je bil zadovoljen s tem prerokovanjem. Dal je ciganki kruh in klobaso ter si mislil: Padel pa že ne bom! — In je šel dalje. Hodil je in hodil in vso pot visoko dvigal noge, da bi ne padel. A glej ga, šmenta! — Sredi Solčave se je spotaknil ob kamen in telebnil na cesto, da se je vreča raztrgala, zrnje pa razsulo.
Pritekle so kokoši in pričele zobati raztreseno koruzo. Urh pa je ležal, kjer je obležal, in se drl:
»Vražje kokoši, če bi bil še živ, bi vam že pokazal, kaj se pravi zobati mojo koruzo! Vaša sreča, da sem — umrl..,«