Kače so jo pikale

← Točo so delali

Narodne pripovedke iz Mežiške doline Kače so jo pikale Vinko Möderndorfer (1894)

Vrag v podobi zajca →

Izdano:	COBBIS 2830133
Viri:	COBBIS 2830133
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Neka žena ni marala otrok, ker narede otroci staršem veliko skrbi in sivih las. Že pri ženitvi je rekla možu: »Otrok ne sme biti!« Gospodarila sta štiri leta na neki kmetiji pod Uršulo , a otrok nista imela. Žena je v petem letu po poroki umrla. Ko so se pogrebci vrnili domov, je šla gospodarjeva mati v sobo in našla tam umrlo gospodinjo za pečjo, kjer je sedela in zibala. Stara mati je od strahu skoraj omedlela. Komaj se je zavedela in odhitela je v župnišče po gospoda. Župnik je tudi še našel rajnico, zibajočo za pečjo. Vprašal je: »Duh umrle, kaj ziblješ?« V odgovor je rajnica vzdignila iz zibelke tri kače, ki so druga drugo pikale, dokler jih ni položila kakor mati dete k prsim. Kače so ženo sesale, da je bila vsa v krvi.

Župnik je šel iz sobe in vprašal v veži stoječega gospodarja, kaj mu je ljubše, da zagovori ženo v hišo ali pod milim nebom. Gospodar se je odločil za drugo. Župnik je zagovoril ženo na neki panj pred hišo. Od tistega česa mora položiti na to mesto hišni gospodar vsak teden hleb kruha.