Judovsko dekle

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Turjaška Rozamunda Judovsko dekle
(Poezije)
France Prešeren
Zdravilo ljubezni
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Stoji morávski trg, Lesce,
več lepih deklic v njem cvete,
med njimi judovsko dekle.

Kristjane v cerkev hodijo,
po trgi se sprehajajo,
po ljubih se ozirajo.

Rodú Abrahamóvga hči
pa dan na dan doma sedi,
le malokdej gre med ljudi.

Prišel je spet sabotni dan,
ki ne spoštuje ga kristjan,
od vernih Judov praznovan.

Ker tempelj njih deleč stoji,
za poldan spet doma sedi,
popoldan táko govori:

»Od séje meni slábo je,
pustite, ljubi oča! me,
de v dívnjak grem sprehajat se.

Tam lepe rožice cvetó,
vesele tičice pojó,
se plašne srnice pasó.«

Ko v grajski dívnjak je prišla,
judovska lepa deklica,
mladenča najde kršenga.

Za bele jo roké prijel,
na sŕce stisnil, jo objel,
je govoriti tak začel:

»De ljúbit moram vse ljudi,
tak vera moja me uči,
al ljubiš me; judovska hči?«

Odtegne bele mu roké,
v oči ji stopijo solzé,
odreče mu besede té:

»Ak ravno mene ljúbit smeš,
jaz dobro vem, ti dobro veš,
de v zakon vzeti me ne smeš.«

In šla je žalostna domú,
tožíla milemu Bogú,
de ni nje vere, nje rodú.

Al večkrat je nazaj prišla;
nje vera trden jez je bila;
ljubezni nje ni ustavila.