Jezus je dal dečku sposobnost postati ptič

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Vrag in siromak Jezus je dal dečku sposobnost postati ptič
Matija Valjavec
Ivica je šel iskat očeta
Spisano: Katja Koprivšek in Saša Mencin
Izdano: 2002
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



Ko sta nekoč Jezus in sveti Peter hodila ves dan okrog, sta zvečer prišla k revni vdovi, pri kateri sta večerjala in prespala. Vdova je imela spretnega sina, ki je bil Jezusu zelo všeč. Ko je Jezus prišel s svetim Petrom tja, so okrog letale raznovrstne ptice. Onemu majhnemu dečku so bili ptiči všeč, pa je rekel:

»Kako rad bi postal takšen ptič.«

Na to mu je Jezus rekel: »Otresi se!«

In ko se je otresel, je postal ptič. Ko je bil nekaj časa ptič, mu je Jezus dejal:

»Otresi se!«

In ko se je otresel, je bil spet prav tak deček, kot je bil prej.

Drugi dan je zjutraj rekel Peter:

»Ali ne bi dečka vzela malo s seboj?«

Potem je rekel Juzus: »Kar dajva.«

Ko sta se odpravljala na pot, je Jezus vprašal dečka:

»Hočeš iti z nama?«

Fant je rekel: »Zakaj pa ne. Grem.«

Ko je šel že dober kos poti z njima, mu je Jezus rekel:

»Zdaj greš lahko domov, samo to si zapomni: če boš šel kdaj služit, nikdar ne pojdi k rjastemu. Če pa boš hotel kam odleteti, se samo otresi kakor prič, pa boš takoj ptič.«

Čez nekaj let je šel fant v mesto iskat službo, a je nikjer ni mogel najti. Nenadoma je prišel neki oficir in mu je rekel:

»Sinko, kam greš?«

»Oh, dragi gospod, službo si grem iskat.«

»No, če hočeš, pridi k meni.«

»Dragi gospod, šel bi k vam, vendar mi je bil nekdo rekel, naj nikdar ne grem služit h rjastemu. Častnik je bil zelo jezen, ker ga ni mogel dobiti, saj bi ga zelo rad. Hitro je šel domov, pa si je rdeče lase prebarval črno. Ko je fanta spet našel, mu je rekel, naj gre služit k njemu. Tedaj je fant privolil in je šel služit k temu častniku. Pri njem mu je bilo dobro in je bil zadovoljen s službo.

Čez nekaj let je prišlo povelje, da mora častnik iti v boj, fant pa je moral iti z njim za služabnika. Ko so prišli že daleč, se je cesar spomnil, da je doma pozabil prstan. Brez tega prstana pa ni imel nikakršne moči, kadar pa je imel tisti prstan s seboj, je lahko premagal največjega sovražnika. Ko se je cesar spomnil, je dal poklicati vse častnike, pa jim je rekel, da bo tistemu, ki mu bo v dveh dneh prinesel prstan, dal pol cesarstva in svojo hčer za ženo.

Ko je častnik to slišal, je bil vesel, saj je vedel, da mu bo njegov služabnik to znal napraviti, kajti, ko je bil še doma, je takoj prišel, četudi ga je bil poslal daleč. Pa je rekel cesarju, da mu bo ta prstan preskrbel, naj pa mu da pismo, da mu bodo doma verjeli ter mu dali prstan.

Ko je prišel domov, je rekel svojemu služabniku:

»Slišiš! Zjutraj boš moral iti po cesarjev prstan, za kar boš že še dobil dobro plačilo.«

Drugi dan je fant vzel pismo in odšel ven iz mesta. Ko je bil zunaj, se je otresel ter je postal ptič ter je kar odletel na cesarski dvor. Prišel je tja, odletel na neko okno, koder je bila cesarična, pa je začel trkati po oknu, dokler mu niso odprli. Ko so mu odprli, je zletel notri in dal cesarični pismo. Prebrala ga je in mu dala prstan, z repa pa mu je spulila tri peresa, da jih bo shranila.

Ko je cesar dobil prstan, je takoj zmagal. Ko so že končali boj, je cesar rekel častniku:

»Kar sem obljubil, to bom tudi izpolnil. Mojo hčer boste dobili za ženo.«

Peljali so se že kos poti in častnik se je spomnil, da mora svojega služabnika nekje pustiti ali pa ubiti.

Ko so se tako peljali, so prišli do nekega vodnjaka. Tedaj je častnik rekel:

»Fant, daj, izvleci mi malo vode, zelo sem žejen.«

Služabnik je šel spredaj, oficir pa za njim. Ko sta prišla do vodnjaka, mu je častnik rekel, naj potegne ven vodo. Kakor hitro pa se je fant pripognil, da bi vodo vlekel ven, ga je oficir pahnil, tako da je padel v vodnjak. Nato je šel oficir s cesarjem domov.

Tisti čas pa sta šla tam mimo Jezus in sveti Peter. Bilo je zelo vroče in Jezus je rekel Petru:

»Pojdi, izvleci malo vode, da se malo ohladiva!«

Ko je Peter prišel k vodnjaku, je zagledal onega fanta. Takoj ga je spoznal, pa je rekel Jezusu:

»Mojster, v tem vodnjaku je tisti deček, ki je bil potoval kos poti z nama.«

Ko je Jezus videl, da je res, je fantu takoj dal moč. Prišel je živ iz vodnjaka.

Nato je fantu rekel:

»No, vidiš! Sem ti bil rekel, da nikdar ne hodi služit k rjastemu. Pa nič zato. Zdaj le pojdi hitro za njima, saj še ni prepozno!«

Ko je fant nato priletel na tisto okno, koder je bil dal cesarični pismo, je začel trkati. Cesarična ga je takoj spustila noter ter je rekla:

»To je moj mož. Kdor ne verjame, da je prinesel pismo on, naj pogleda ta tri peresa in njegov rep. Ali mu ne manjkajo v repu ta tri peresa? To so ta. Ko je odletel, sem mu jih izpulila.«

Nato se je fant otresel in je postal človek ter se je poročil s cesarično. Častnika pa so obesili zaradi ukane.