Ivica je šel iskat očeta

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Jezus je dal dečku sposobnost postati ptič Ivica je šel iskat očeta
Matija Valjavec
Peterček
Spisano: Katja Koprivšek in Saša Mencin
Izdano: 2002
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



Nekoč sta živela neka dekla in hlapec. Imela sta sina z imenom Ivica. Ko Ivica še ni niti odrastel, je njegov oče že odšel iz tistega kraja, v zaboju pa je pustil listek. Ivica je potem začel hoditi v šolo in je končal šest latinskih šol. Nekoč je v zaboju našel tisti list, na katerem je pisalo:

»Ivica, pridi za menoj vzhodno od tega kraljestva. Ko boš šel, boš prišel do nekega vodnjaka. V tem vodnjaku bo zmaj. Ta pozoj bo odprl žrelo, iz katerega vzemi stekleničico in potuj dalje.«

Tedaj je rekel materi: »Mamica, daj mi hlebec kruha in nekaj za na pot. Šel bom iskat očeta.«

Mati mu je dala, in je odšel. Zdaj je prišel do vodnjaka, v katerem je bil zmaj. Zmaj je odprl gobec in Ivica je vzel iz njega stekleničko ter je šel dalje ter prišel do neke miši. Miš je imela strto nogo. Nogo ji namaže s tekočino iz stekleničice, in takoj je ozdravela ter se mu zahvalila. Gre naprej in srečal je bolno onemoglo čebelo, in tudi njo je namazal ter se mu je zahvalila. Gre dalje, najde bolnega volka. Tudi tega je namazal in tudi volk se mu je zahvalil.

Šel je naprej in prišel do nekega zakletega gradu. V tem gradu je bila začarana neka mati s hčerjo. Kakor hitro je prišel noter, je takoj prišel vrag in ga je peljal pred to zakleto mater. Ivica jo je poprosil za prenočišče, in rekla je, da mu ga da, vendar pa mora čez noč dva mernika žitne mešanice prebrati in zložiti vsako vrsto žita posebej. Zagrozila mu je, da bo, če žita ne bo izbral, spremenjen v prah in pepel, če pa bo prebral, bo dobil ta grad in njeno hčer.

Zdaj se je razjokal. Naenkrat pa je prišla tista miš, ki jo je bil namazal, in ga vprašala:

»Kaj potrebuješ?«

Fant ji je odgovoril, da mora prebrati žito, miš pa mu je rekla:

»Ti samo lezi, in vse bo prebrano.«

Legel je in prišlo je toliko miši, da je vsaka prijela samo po eno zrno in ga dala na stran. Zjutraj je prišla mati in mu rekla:

»Dobro, da si napravil, vendar prej, preden dobiš grad in hčer, moraš storiti še nekaj.«

Nato se je pogovarjala s hčerjo, ta pa je svoj prstan privezala na robec, ga vrgla v morje in rekla, da mora najti ta robec.

Razjokal se je. Naenkrat je prišla ribica in vpraša:

»Kaj jočeš?«

Povedal ji je, da mora dobiti prstan iz morja.

Ribica ga je šla takoj iskat, našla ga je, ga prinesla in mu ga dala. Zjutraj pa je prišla mati in vprašala, ali je našel. Rekel je, da je.

Tedaj je rekla, da mora napraviti še nekaj: cerkev in vse, kar je treba za cerkev, mora do dneva napraviti iz voska, da se bosta notri poročila.

Nato se je spet razjokal. Naenkrat je prišla tista čebela, ki jo je bil namazal, pa mu je rekla, naj se ne joka, da bo cerkev do jutra postavljena, pa tudi vse drugo.

Nato je priletelo toliko čebel, da je vsaka prinesla samo eno voščeno lusko ter jo dala, in do jutra je bila cerkev gotova. Zjutraj sta se tam Ivica in hči poročila. Mater je odnesel vrag, grad pa je bil odčaran.

Zdaj je Ivica hotel iti iskat svojega očeta, vendar ni vedel za pot, kje bi šel od gradu naprej. Nato je prišel volk, ki ga je bil namazal, in ga je peljal k očetu.

Zdaj je Ivica vzel k sebi tudi očeta, in vsi skupaj so živeli tam v gradu.