Jesenski klici

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Jesenski dež Pesem: Jesenski klici
Temna vrata
Lili Novy
Letina
Viri: dLib
Dovoljenje: Copyright.svg Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


JESENSKI KLICI

Jesen je, ajda se je razcvetela,
tu rožnato dehti in tam je bela,
dren dozoreva, jata ptic leti,
neznano kam mi kri zahrepeni.

Kaj vem, katera bol se drami v meni
v jesenskih dneh, ob zarji tej rumeni,
kdo zdaj me kliče, ki že v grobu spi
in ki v prozorno daljo si želi?

Kaj vem, kako morda še last sem tistih,
ki tiho šepetajo v travi, v listih,
ki jih nikdar ni videlo oko,
in ki mi dali kri so in telo?

Ti vsi se zdijo ptiči mi zaprti,
nič ne vedo o svoji lastni smrti;
njih klic mi preleti srce tako
kot krik teh ptic, ki zdaj od nas gredo. —