Dnevi mi tečejo
| ← Tuga | Pesem: Dnevi mi tečejo Temna vrata Lili Novy |
Jesenski klici → |
| |||||||
DNEVI MI TEČEJO
Dnevi mi tečejo kakor minute,
kratke in bežne so moje noči.
Ténko jih čutim, vznemirjene čute,
čutim jo, skrito, preplašena kri.
Vse se resnobna, hladnó mi odmika,
pijem in jem in sem žejna kot prej,
lačna kot prej sredi trume, ki vzklika:
"Smej se in grej se! Napij se, najej!"
Sama bi morala, sama ostati,
tiho stopíti v rdečkasti vrt,
ki je zamaknjen in žalosten hkrati,
ker se nazadnje zaljubil je v smrt.
Sama bi morala tam se najesti
drenovih jagod, zmehčanih od slan,
sama na mah pod grmovje se usesti,
vemo zazreti v zahodno se stran.
Pa bi jih gledala, dolge večere,
kakor v otroških so časih bilí,
spet bi med spanje mi sanje stotere
mile trosíle, globoke noči.
Dnevi umirjeni bi jih prijeli,
moje tresoče se, blede roké,
da pospremíli bi trpko veseli
v daljno deželo me onkraj goré.