Je
| ← Haloze | Je Morje Tomaž Šalamun |
Trst, Aleksandrija, Saint-Nazaire → |
| |||||||
Plečata mumija pije kamilice in iz gradu
zbeži. Roke so jamaste in strme. Cvet
se veže na kemikalijo. Oči vidre so tehnične.
Nutrija, z brki, v krilcih, hodi po stopnicah
navzgor. Baci to, mi je rekel Danilo, ko
sem kadil po strmih stopnicah v Vilenici.
Delaš skulpture iz mesa? Je Artaud
zaman razdiral Valeryja? Kako ohraniti
in navlažiti? Imperij polira gladino. Rane
morajo vreti. Cel svet naj šiva gumbe, kot
Portugalka, z enim cvirnom. Silhueta gumba in
goba atomske bombe, se v deblu še igrajo
palčke? Ko stečeš v tunel čist in pritečeš
ven črn kot dim? Ptiči v mazutu. Ni več
mogoče ne vem kaj narediti in recitirati
Racina na skorjo. In spet reči: savoir,
pouvoir, vouloir, ko belo vrelo sonce
v višini šestih križev čaka sedmega.