Grof in opat

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Tica pivka Grof in opat
Slovenske legende
Anton Medved
Zlati ključi
Spisano: Maja Kljajič in Mateja Jagodič
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



  Grof in opat


En grof je bil, ki mu očeta
poklical Bog je s tega sveta.
K opatu koj se je podal,
pa žalosten tako mu djal:
"Očeta milega sem zgubil,
ki sem črez vse ga zmeraj ]jubil,
tu sem prinesel srebrnine,
tu nate biserov, zlatnine,
v molitvi nanj se spomnite,
naj večni Bog usmili se,
da duši pokoj podeli,
da v sveti raj jo posadi."

Odgovori nato opat:
"Kar prosite, storim vam rad;
molitev vernih je kot mama
od duš pobožnih jim poslana,
ker božja milost je neizmerna!
Zato bo koj družina verna
na svetem mestu pokleknila,
za dušo rajnika molila."

Zvon v samostanu je zapel,
in iz posameznih so cel?
na koru zbrali se menihi.
Pokleknejo pobožni, tihi,
povzdignejo na križ oči,
kjer nas Odrešenik visi,
da bi tako iz duše cele
molitve jim v nebesa vrele.

"En očenas za rajnika,
da Bog mu večni pokoj da,
da tarn bi duša ne trpela,
če je kaj grehov s sabo vzela!"
Tak molil je opat glasno",
za njim menihi molijo,
in ko molitev so končali,
nazaj so v cele se podali.

To grof poslusa; in ko vse
končano je, približa se
opatu spet ter de tako:
"Je-li molitev vsa že to
za srečo večnosti njegove?
Tedaj mi vi za vse darove
ki dal za samostan sem vaš,
le vračate en očenas?"

Na grofove besede
te opat se nasmehlja ter de,
kot da ga sveti Duh uči,
in sam iz njega govori:
"Kdor hitro sodi, prav ne sodi!
Zato dokazano vam bodi?
kaj vreden je en očenas!
Le pena ves zaklad je vaš,
le pena vaši so darovi
nasproti vrednosti njegovi."

Ko tehtnico mu prineso,
menihi spet ga obdado.
On pa najtanjši list poišče;
"Gospodovo molitev" spiše,
ter dene listek v eno zdelo,
in v drugo pa bogastvo celo,
ki so od grofa ga dobili,
da bi za rajnika molili.

Al' kvišku zdela je skočila,
ki v sebi je zaklad nosila;
globoko pa je padla zdela,
ki svete je besede imela.
Resnico čudež govori —
Jo vidi grof in ostrmi.

Opat mu vidi lica bleda,
zato prijazno ga pogleda,
ter ga nagovori tako:
"Naj čudeza vas strah ne bo,
ki nam poslan je od Boga,
da vsak resnico to spozna:
Zaklade vse, ki svet obeta —
prevaga jih molitev sveta.
Naj pomni torej duša vaša,
kaj da je vrednost očenasa!"