Gregčeva mati nekaj sluti

← Pri puščvniku Sabljici

Gregčeva mati nekaj sluti Triglavske pravljice, 1. zvezek Mirko Kunčič

Zmaj v Blaščevi jami zatuli →

Spisano:	Andreja Verbovšek
Izdano:	(COBISS)
Viri:	(COBISS)
Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Gregčeva mati nekaj sluti

Tiste dni je bil pastirček Gregec kot na trnju. Venomer so mu misli potihoma uhajale k zakleti deklici v Blaščevo jamo. Še ponoči mu niso dale miru. V hudih sanjah se je premetaval po slamnjači in se bojeval s pregroznim zmajem na življenje in smrt. Zmaj je grozeče hlastal okoli sebe, tulil kot razdražen bik in opletal s koničastim repom, da se je v tesnobnem strahu tresel sam očak Triglav. Pastirček Gregec mu je pogumno stal nasproti in se ni umaknil niti za ped. Z bliskovito naglico je vihtel bridko sabljico in z vsakim zamahom odčesnil zmaju po eno glavo. Velikanska grmada odsekanih glav je že ležala pred njim; a zmaju še ni mogel do živega. Komaj je ena glava s krvavečega vratu odletela, že je zrasla nova. Podzemeljska pošast je bila nepremagljiva.

Mati je sredi gluhe noči nekajkrat vstala in prižgala leščerbo. Obrisala je Gregcu potno celo in mu popravila odejo. Tako hudo je njen ubogi fan v sanjah stokal in se premetaval po ležišču, da jo je prav resno zaskrbelo: Za božjo voljo, kaj bo, če so se mu pljuča vnela?!

Vse do jutranje zarje je mladi junak bridko sabljico vihtel. Ko pa so prvi sončni žarki poljubili rdeče nageljne na oknu, je bil boj končan. Gregec si je pomel oči in je bil ves srečen, ko je videl, da leži na varnem doma in ni zmaja nikjer. Saj je bila krvoločna zver, ki se je bil z njo v sanjah bojeval, stokrat hujša, kakor utegne biti v resnici. Toliko glav zmaj, ki v Blaščevi jami zakleto deklico straži, gotovo nima.

"Kaj ti je zadnje čase, da uganjaš take reči?" ga je izpraševala mati in majala z glavo. "Ali si bolan?"

"Eh, nič mi ni," se je prisiljeno nasmehnil Gregec. A svoje zadrege ni mogel prikriti. Povesil je oči kot človek, ki nima čiste vesti. Dostihmal je materi zaupal vse svoje velike in majhne skrbi; to največjo skrivnost svojega življenja je previdno zamolčal. Vedel je, da bi mu mati z ostro besedo skušala pregnati drzne misli iz glave.

Mati je slutila, da ji fant nekaj prikriva. A ni več tiščala vanj. Kadar bo v najhujši stiski, se bo že spet zatekel k meni in mi potožil, kaj mu teži srce! je trdno verovala. Pomolzla je kravo Dimko in postregla Gregcu z lončkom toplega mleka.

Gregcu zadnje čase tudi sladko kozje mleko ni več dišalo. Samo materi na ljubo se je posilil in ga izpil do dna.

Mater je imel Gregec rad. Od ranega jutra do pozne noči je sirota garala, da ne bi bil njen edini sin lačen in raztrgan. Za vsako delo je prijela, odkar ji je moža debela smreka na Mežaklji ubila. Trdovratne revščine pa tudi najgrenkejši žulji njenih rok niso mogli pregnati iz kajže. Doslej je imela z Gregcem same krize in težave; poslej bo vse drugače! Nekaj malega bo kot pastir na Zrnovih Ravnih zaslužil, ko bo pa zmaja ugnal in zakleto deklico rešil, bo mater kar obsul z bogastvom. Postala bo imenitna gospa: dragocene obleke bo nosila, od zore do mraka bo na mehkih grajskih blazinah počivala... Da bi le že kmalu prišel ta srečni dan!

Takšne načrte je Gregec v svojem srcu koval in s svetlimi očmi gledal v prihodnost.