Gradova pri Letušu

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Podgrad Gradova pri Letušu
Gradovi in graščine v narodnem izročilu I
Janko Orožen
"Grad" na Dobrovlju
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



1. Podzemeljski hodnik[uredi]

Pravijo, da je podzemeljski hodnik vezal podgorski in lozenperški grad. Potekal je pod Savinjo ter se ga je gospoda posluževala, kadar so ta ali oni grad napadli Turki.

Drug podzemeljski hodnik je baje vezal podgorski grad z Žovnekom.

2. Propad obeh letuških gradov[uredi]

Nekoč so Turki napadli oba letuška grada. Ko so ju oblegali, je ponoči nastala silna nevihta. Med šviganjem bliskov in divjanjem gromov sta se pogreznila oba grada in zemlja je hkrati požrla brezbožne napadalce.

Še dandanes se baje najdejo na tistih mestih ostanki gradov in človeške kosti.

3. Zakaj se podgorski grad imenuje: Trebinjšček[uredi]

Podgorski grad je imel zelo mnogo gospodov. Poslednji izmed njih se je imenoval Trebinjšček. To ime je prešlo na grad, ki se še danes tako imenuje. Okolici, v kateri stoji, pa pravijo Trebe.

4. Trebinjska gospoda je kegljala[uredi]

Na nekdanji Trebinjski grad spominja danes še nekaj kupov s trnjem preraslega kamenja. Pozna se pa še cesta, ki je vodila do gradu.

Druga široka pot, ki je še tudi vidna, je vodila povprek preko pobočja hriba, ki je ves gozdnat, v Jerneja Puncerja goščo, kamor se je gospoda hodila kegljat. Tista gošča se še danes imenuje: Kegljišče.

5. Kruti graščak in njegova kazen[uredi]

Poslednji podgorski graščak je bil ubog, kajti gospodoval je samo nekaterim vasem. Zato pa je s podložniki zelo kruto ravnal.

Kadar je bilo treba na tlako, je hodil prejšnji večer po vaseh grajski hlapec in jo je naznanjal.

Pri neki hiši so imeli ob taki priliki čevljarja. Gospodar pa je bil bolan. Pride grajski hlapec in ga pozove na tlako. Kmet se izgovarja in opravičuje. Hlapec mu pa odgovori, da bo graščaku vsaj muhe odganjal, ako ne bo za drugo delo.

Tedaj se ponudi čevljar. Mesto bolnega gospodarja, pravi, hoče graščaku odganjati muhe.

Drugo jutro pride na tlako. Za pasom je imel skrito kladivo. Prileti muha in sede graščaku na nos. Čim čevljar to opazi, potegne kladivo izza pasa in udari s tako silo po muhi na nosu, da se zgrudi graščak mrtev na tla.

Odslej je v gradu strašilo, nihče si ni več upal bivati v njem.

Ko so šli Turki nekoč mimo na Koroško, so ga zažgali in docela je pogorel.

6. Zaklad na Trebinjskem gradu[uredi]

Na Trebinjskem gradu je gotovo zakopan bogat zaklad. Vidi se še jama, ki so jo pred leti izkopali, da bi prišli do zaklada. Toda kopači so takrat imeli smolo. Za delo so si bili izbrali pustni dan. Seboj so imeli preobilo pijače, ki jim je tako zameglila oči, da zaklada niso opazili.