Gradišče pri Gornjem gradu

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Grad v Goltah Gradišče pri Gornjem gradu
Gradovi in graščine v narodnem izročilu I
Janko Orožen
Vrbovec
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


1. Trdosrčni graščak[uredi]

Blizu sedanje cerkvice sv. Radegunde, podružnice šmihelske župnije, je stal nekdaj gradič, ki je bil last gospodov z Vrbovca pod Nazarjem.

Vrbovski graščaki so imeli pri Radegundi podnajemnike, ki so še bolj zatirali uboge kmete ko oni sami. Par minut pod gradom je imel svoj dom posestnik Keber, čigar prenovljena hiša stoji še dandanes. Podnajemnik — graščak pri Radegundi in Keber sta si bila huda nasprotnika. Keber je namreč neustrašeno grajal graščakove grozovitosti.

Ko je graščak nekoč močno pretepel nekega podložnika in ga nato zaprl v stolp, mu je Keber zagrozil, da bo tudi njega zadela enaka usoda. Tako se je zgodilo. Vrbovski graščaki so bili namreč naposled siti večnih pritožb radegundskih kmetov in so svojega podnajemnika zaprli v stolp, kjer so prej trpeli podložniki. Tu je umrl.

Svobodni kmet Keber ga je nato videl v neki viharni noči, kako se je ves v plamenu prikazal na grajskem stolpu ter se pogreznil v prepad proti potoku Trnjava.

2. Najdba pri Sv. Radegundi[uredi]

Na radegundskem gradu so našli nekoč popolno in dobro ohranjeno okostje, ki so ga pokopali na šmihelskem pokopališču.

Neki delavec je ob drugi priliki našel topovsko kroglo, iz katere je napravil ostro kopalo.

3. Cesta k radegundskemu gradu[uredi]

Še danes, se pozna cesta, ki je preko Kebrove brvi vodila do radegundskega gradu in dalje preko planine na Koroško.

4. Zvon v Trnjavi[uredi]

Pastirji, ki so pasli ovce po skalovju in klečevju okrog Radegunde, so večkrat doživeli hudo uro. Ob takih prilikah so culi ječanje zvonov iz okrog 200 m globoke razpoke, ki jo je napravila Trnjava. Pravijo, da se je bil brezbožni graščak zvezal s hudičem, zato zvonjenja ni mogel prenašati in je zvon vrgel z grajskega stolpa v globoko brezno.

5. Propad radegundskega gradu[uredi]

Radegundski graščaki so se slabo ponašali. Zato so prišli vojaki iz Celja in so namerili od Srabotskega križa na njihov grad svoj top. Ko so prvič ustrelili, jim je graščak odmajal, češ, da se ne poda. Druga krogla je pa podrla del zidu. Tedaj je graščak z zastava naznanil, da hoče biti pokoren.

Ali bilo je prepozno. Soldati so streljali dalje in so grad popolnoma razrušili.

6. Usoda radegundskega gradu[uredi]

Ko se je radegundski grad porušil, je pokopal pod seboj vse svoje stanovalce. Pozneje so se ljudje odločili, da sezidajo na istem mestu cerkvico. Ko so kopali zanjo temelje, so zadeli na okostnjake in orožje, ki so jih zopet zakopali pred cerkvijo. Med gruščem so našli tudi razne predmete iz medi, ki pa so so razgubili.