Gorica (Eckenstein) — Ognjeni grad

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Šalek Gorica (Eckenstein) — Ognjeni grad
Gradovi in graščine v narodnem izročilu I
Janko Orožen
Lilgenberg - Gradišče
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


1. Vile pod Ognjenim gradom[uredi]

Ognjeni grad je bil zelo velik in obdajalo ga je močno obzidje. Na eni strani je bil globok prepad, kjer so baje živele vile.

2. Turki pred Ognjenim gradom[uredi]

V petnajstem stoletju so obiskovali naše kraje Turki. Prehodili so Savinjsko, Šaleško in Mislinjsko dolino. Tudi pred šaleškim gradom so se ustavili, ker ga pa niso mogli zavzeti, so začeli oblegati Ognjeni grad.

V gradu je baje živel grof, ki je imel pobožnega pa hrabrega sina. Ta se je bojeval s Turki. Ker pa je imel zelo malo vojakov, so ga Turki premagali. Sin je zbežal, a na begu so ga rešile vile s tem, da so ga skrile v prepad, kjer so bivale. Grad pa so Turki porušili.

3. Zakleta grofovska hči[uredi]

Ubog kmet je nekoč oral pri goriškem graščaku. Plug pa je bil že star in železje na njem je bilo vse obrabljeno. Ni čuda, da se mu je utrgala veriga, za katero so vlekli konji, čim je urezal nekaj brazd.

Da bi lahko delo dokončal, se je napotil v grad po drugo verigo. Ko je prišel na grajsko dvorišče, je zagledal nenavaden prizor: lepa, v popolnoma črno svilo oblečena deklica se je igrala s peskom, ki ga je bil pripravil graščak za ometanje grajskega zidu.

Ko kmet zagleda neznano deklico, se silno začudi. Ona pa se žalostno nasmeje in reče z nenavadno mehkim glasom: »Ti, kmetic, si že drugi, ki mi ga je Bog poslal, da bi me rešil. Zakaj se nisi danes zjutraj umil? Ako bi bil to napravil, bi bila jaz rešena prokletstva in bi umrla. Še enega moža mi bo Bog poslal, da me skuša rešiti; toda to še ne bo kmalu, kajti pečki za tisto drevo, ki bodo napravili zibel zanj, še niso padli z neba.«

Po teh besedah se deklica silno razjoka, iztrga iz obleke nitko in veli kmetu, naj jo vtakne v žep in skrbno pazi, da je ne izgubi.

Ko je neznanka podarila kmetu nenavadno darilo, je silno zagrmelo in iz zemlje se je zaslišal zahripan glas: »Uboga grofovska hči!«

Kmet se ves zmeden odpravi domov. Ko je bil na pol pota, začuti v žepu nekaj težkega. Pogleda in kaj vidi . . . svileno mošnjo, polno zlatih kovancev . . .

4. Zaklad pod ruševinami Ognjenega gradu[uredi]

Ljudje pravijo, da se nahajajo pod ruševinami ali veliki zakladi zlata ali pa velika množica gadov in modrasov. Kadar je huda ura in se bliska, strela vedno po večkrat udari v razvaline. Pravijo, da vleče strelo nase ali zlato ali pa dragocena krona kralja gadov in modrasov.

Približno pred sto leti so se zbrali možje in se pripravili, da prekopljejo razvaline in pridejo do kleti, kjer je baje zaklad. Toda klet ima troje velikih kamenitih vrat. Možje so že odkrili dvoje vrat, ko pa so prišli do tretjih, so pustili delo in odšli.