Furlanska beda
← Srbi leta 1876. | Furlanska beda. Poezije Fran Zakrajšek |
Svobodnjakove tožbe na cesti. → |
|
Že v vas mrači. Mudi se črnej majci:
Neslanega sokú kadi se miza,
(Se ta je pičel!) v kuhnji mlada riza
Se truma v srajci.
(Tako; če z gobca mu visi gazela,
Ko z lova otec - lev skrban koraka,
Mladina lačna mu pred' jazbo skaka
Le - tam vesela. –)
Družine gazdo 'z jegna[1] je prignalo
Gladovno že hlepečega po žlici.
Dospó sinovi ž njim ... (Ah, vsem je v lici
Gladú kazalo!)
Dvoživski vek, ko hrusti se Mesija,
Kedor Pavliha bil je že v zibeli,
Alj v zvezde se košati, češ da smeli
Je nov Elija.
(Pa ni! ...), poglej na krasne svoje čine
(In vrisk zaženi!), glej v tolste krvopije
V gradéh, pa v sužnja glej, ki v gladu pije
Pregrenke sline!
Molčiš? ... A htečemu se, čuj, oglaša,
Ko jadu skušam si srcé izviti
Iz urne Cézarjev najbolj nesiti
Rimljanov paša:
»Nesrečni Celt, ti v dolgi tmi živoči
ln gladni rod, kak trapi te in meče
Nezgoda trda v tla! Alj zora sreče
Ti kdaj napoči?«
»Ko v svet že beda tvoja nosi zvonec
Trinogov tvojih trop se zvito smeje;
Ančeš, le čaj – da s puto ti zavreje
Nedeljski lonec!« ...
Utihne zvok. – Zdaj kličem jaz: Krivice
Kdaj jenjajo na glavo tvojo vroče,
Vsušé solzé se ti gorke, ki joče
Je tvoje lice?
Že tožb do sinjega nebes oboka
Hiti odmev in kliče tam Gospoda,
Ker končevalno v te mrači osoda,
Že vredna joka.
In kliče: Vrzi s tabra vun tirana,
Ki bede ga ni sram, se celo ne klini,
Ko boljši svet strmi, in v Orka tmini
Je sram Rimljana.
- ↑ Jegno - dvorišče