Enajst

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
(Tehtamo arije, knjige listamo.) Enajst
Analogije svetlobe
Tomaž Šalamun
Baterija
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


<poem>ENAJST

I

Kalcij! Na livadi pesem. Mnemosina belih zob. Ta skala je zdrobila glavo Junošu, Onu, Metu, Raskaldu, Češnji, Hadu. Deus est figurus lapidum. Grem za vogal. Medved klecne. Na jopo narišem brašno. Perje na buldožer! Kolo je moje srce.

II

Čake so žabe. Rop je odhod v jamo. Strela nisem slišal. Vrata so lesena. Ampak ta, ki sem z njim govoril, ni vedel pri čem je. Krilatica je Poncij na ražnju, na iz dobičkarjev stesanih streh.

Gianni je pokazal jezik očetu, tapetam, radiu. Kost je za psa, za nas je Golgota. Violine, v ušeh violine. Švignil je iz drstičja. Ob uri mora biti na vogalu.

III

Po čem je ta srajca? Dvesto šilingov. Sod je v Mikenah na poljubu na črki pajk. Golazen — moč. Futur. Bolj ko se vrti ventilator, bolj vidiš meglo nad Ljubljano. Imeli smo hišo, ki so mam jo požgali Nemci. Smrt je iz čiste volne. Jaz sem emajliran po Dravi. En je ušel iz šole že ob treh. Ne me cukat za rokav.

IV

Kot zdaj jem za dva, bo rolo treščil na skalo. Kostanji so rjave pasme. Rima zapakira meso. Ritem je žvaklica. Sladek okus zvoka je metastaza. Najprej sem ti napolnil usta z vodo, potem sem ti pa špricnu bokso v pičko. Doguraj do džamije bos. Kdor ne postreli vseh svojih vojakov, v življenju nikoli ne bo pregriznil fair kosa mesa. Turenček je brizgalna.

V

Vedoč na desno, sem šel v glavo. Tam z rokami nisem zagrabil za ključ shrambe, ker je vso pištolo pojedla že moja sestra. Perot je trifalgična. Skrit za bunker ješ med. Obraz in plutovina: se ne masti. Galeazzo, to se dogaja v triinštiridesetih urah. Sonce, hrib mesa, dva vojaka, en trnek, miš, lanski logos. Je na umiku, so na umiku. Duša teče po cevki. Kelih za eventualno šipo, mezga Maya.

VI

Oblačili smo si srajco pa smo naleteli na gumb. Essen. Poglavar gre odspat uro. Nostrificirali smo žetone za led. Čukom svilen obet na ustnice. Krokodilom Grka v špajzi, delfinom kanon. Vsem živalim prevozno sredstvo. Bitju ure tri mesece starega jelenčka. Prstan galebom, preselili so se. Ampak, če je še tak stavek, še toliko poribanih hodnikov in kaš za mačke, oves pojejo Trnjulčice. Gastarbeiter prinaša otrokom slone iz mesa.