Baterija
| ← Enajst | Baterija Analogije svetlobe Tomaž Šalamun |
(Kdo propade vedno na...) → |
| |||||||
BATERIJA
Zdaj stojim med
smreko, ki je ovita s plenico, med
macesnom, ki je ovit s plenico in med
praprotjo, ki je ovita z
miniaturno plenico. Moja baterija
sveti, ker je noč. Kašljam. Moj
kašelj sega dlje kot svetloba
baterije. Odvežem plenici z debel, ob
miniaturni plenici me zabolijo
oči.
Rad bi, da bi prišel volk in me
raztrgal. Po tej stezi do
koče je hodil nekdo, ki
diši. Potem spet prižgem
baterijo, da bi videl kam sem sploh
prišel.
Mah je narejen za počivanje rok. Na mahu
spimo in bedimo.
Jezušček je obdan z mahom na
papirju. Ne samo, da bi rad, da bi me raztrgal
volk, živeti hočem, ker hočem iz
kota sobe metati
ringlo na tolmun, ki je steklo na
papirju.
Saj v puščavah ni nobene reke!
Tudi mene bodo tako udomačili.