Baterija

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Enajst Baterija
Analogije svetlobe
Tomaž Šalamun
(Kdo propade vedno na...)
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


<poem>BATERIJA

Zdaj stojim med smreko, ki je ovita s plenico, med macesnom, ki je ovit s plenico in med praprotjo, ki je ovita z miniaturno plenico. Moja baterija sveti, ker je noč. Kašljam. Moj kašelj sega dlje kot svetloba baterije. Odvežem plenici z debel, ob miniaturni plenici me zabolijo oči. Rad bi, da bi prišel volk in me raztrgal. Po tej stezi do koče je hodil nekdo, ki diši. Potem spet prižgem baterijo, da bi videl kam sem sploh prišel. Mah je narejen za počivanje rok. Na mahu spimo in bedimo. Jezušček je obdan z mahom na papirju. Ne samo, da bi rad, da bi me raztrgal volk, živeti hočem, ker hočem iz kota sobe metati ringlo na tolmun, ki je steklo na papirju. Saj v puščavah ni nobene reke! Tudi mene bodo tako udomačili.