Dva velikana

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Velikanček Dva velikana
Lojze Zupanc
Ajdova deklica na Raduhi
Spisano: Marta Čebulj
Viri: Zupanc, Lojze (1959). Palček v čedri. Ljubljana: Mladinska knjiga. (COBISS). 
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


V starih časih sta v Zadrečki dolini živela dva velikana. Prvi je bival na vrhu Menine planine, drugi pa na vrhu Rogatca. Bila sta prijatelja, dokler je bilo v tamošnjih hostah za oba hrane na pretek. Lovila sta divjad, si jo pekla na ražnju in se mastila s pečenko.
Nekega dne pa sta se dogovorila, da si bosta vsak na svojem vrhu postavila velik grad. In res sta pričela znašati na kup skalovje. Ker pa sta imela eno samo kladivo za tesanje skal, sta si ga izposojevala tako, da je velikan z Rogatca kar po zraku vrgel velikansko kladivo na vrh Menine planine, kadar ga je velikan z Menine potreboval. Kadar pa je velikan z Rogatca rabil kladivo, je zarjovel in velikan z Menine mu ga je zalučal preko doline, da je kar zažvižgalo po zraku.
Tako sta velikana lomila pečine, jih klesala in obdelovala ter zidala vsak svoj grad. A preden sta bila oba gradova na obeh planinah dograjena, sta se velikana sprla zaradi lova na divjačino, ki jo je na Rogatcu pričelo zmanjkovati, zato je rogaški velikan kradoma lovil po hostah Menine planine. Ko ga je velikan z Menine zasačil v svojih hostah, ga je nagnal. Potlej sta se kregala in zmerjala, da je kar grmelo po Zadrečki dolini. Nazadnje sta tako zbesnela, d sta pričela rušiti vsak svoj grad in se obmetavati s pečinam Skaline pa so bile pretežke tudi za njiju, četudi sta bila velikana, zato nobena ni dosegla nasprotnega vrha; padale s v dolino med Rogatcem in Menino planino, da je tamkaj zrasla nova gora, ki se danes imenuje — Lepenatka.