Domovju.

← Barčica.

Domovju. Prvenci Janez Bilc

Domovina. →

Izdano:	Ljubljana: Jožef Blaznik, 1864
Viri:	dLib
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

I.

V mislih gleda duša vedno,
Drago bistriško dolino:
Vas v dolino vidi čedno,
Vidi grada podertino.

Vidi hišico v nji belo,
Zad vinograd pa cveteči;
Sliši, kak bobni veselo
Bistrica — potok šumeči.

Čez zelenih lip verhove
Vidi stolp cerkven kipeti,
Z njega sliši pa zvonove
Milo krog in krog doneti.

V senci tvoji, lipa mila,
Bratje ljubljeni ležijo,
Bo tud moja kdaj gomila,
Tam, kjer oni sladko spijo?

II.

Tice! kam tako hitite?
„Mraz je prišel v kranjske dole,
Z belim plaščem so pokrite
Nanosa višine gole.

Tje hitimo me v Italijo,
Kjer nas mrazi ne morijo,
Kjer vetrovi nas ne žalijo,
Kjer limone zelenijo.“

Ljube pevke, kaj hitite
Ve tak berzo v kraje vroče?
Oh postojte, govorite,
„Al še živ je ljubi oče?“

„So prijatli zvesti? Zdravi
Bratje dragi in sestrice?
Mar še zapuščeni Slavi
Kapljejo z oči solzice?“

III.

O dežela ljuba, mila!
Ni mi dano tam živeti,
Kjer me mati je dojila,
Ki vse ljubo mi je b’la na sveti.

O dežela ljuba, mila,
Ni mi dano tam živeti,
Kjer me mati je zgojila,
Ki vse ljubo mi je b’la na sveti.

O dežela ljuba, mila!
Ni mi dano tam živeti,
Kjer je matere gomila.

O dežela ljuba, mila!
Bo mi dano kdaj umreti,
Kjer je matere gomila? —