Domovina (Janez Bilc)
← Domovju. | Domovina. Prvenci Janez Bilc |
Bistriška. → |
|
Želel sem vidit’ hrib in gaj, —
Hrepenel sem po njem ’z daljine;
Pozdravljam v tebi te sedaj,
Kraj tihi domovine!
Objemljem te, oj lipica,
Ki kriješ hišo mi očeta,
Po starem dedu vsajena;
Oj, kje so tiste leta!
Strohnel je on pod zemljo že,
Pa tebe vidim tukaj zdravo:
Oj, kje bom jaz, ko morda še
Se penjaš ti v višavo!
Studen’c z gorice v plan bobni,
Zaliva njive, nograd, trate;
Otrok sem trgal tukaj si
In plel cvetlice zlate.
Zvečer zajemat’ si vodó
Dekleta naše sem hitijo;
Vesele pesmice pojo,
In vedra si polnijo.
Iz ust rojakov na uho
Mi jezik materinski bije,
In spet na vertu mi ljubó
Domačem solnce sije.
V zvoniku svitlem slišim pet’
Ko strune glašene zvonove;
Na grobji tihem vidim spet
Slovenske spat’ sinove.
O bratje, ki vas merzla perst,
Slovenska zemlja je zakrila!
Al pridem kdaj jaz v vašo verst?
Bo tu mi kdaj gomila?!