Dolenec

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Gorenez. Dolenez.
Zbirka Krajnska zhbeliza, 3
Jožef Žemlja
Vſkreſ.
Avtor ni podpisan.
Viri: http://sl.wikisource.org/wiki/Kazalo:Krajnskazb1_2_3.djvu
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


O sarji ſe selja nakoſim,
Podméta oa kahe najém,
Nevtrudeno pa kaſhe snoj noſim,
Sa uro sgubljeno ne vem.

Oſuſha mi lize kmetija,
Liſ’z, Tershka in druge goré,
Hraſt, ſlive, konj, s’ voli kupzhija,
Ljubaniz, Hrib mene redé.

Rad kolim, lepó okopavam
Vinograd ſvoj ſtarzhik ko mlad,
Saupno veſel obetavam
˛S grosdjizha ſladkiga ſad.

Gorenez pervosi shvishgaje,
Natozhim do verha mu ſod;
Petize pograbim ukaje,
Ne menjam sdej ſ’ tabo, goſpod!

Veſéli otrozi, sheníza,
Potrebe nam bati ſe ni;
Raslega ſe v’ drushbi sdravíza,
Posabljene muke, ſkerbí.

Mi bliso deshela Hrovaſhka,
Tam sidam, teſarim, koſím,
˛Spremljuje me rama junaſhka,
Kjer hodim, ſi shulje ſrebrím.

Pokojne, preljudne narave,
Me ljubi, kdor kol’kej posná,
Tud modre, umetavne glave
Moj sárod od nekdaj imá.