Pojdi na vsebino

Dež in medena jabolka

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Fave Dež in medena jabolka
Otrok in jelen
Tomaž Šalamun
Zelene kamele, mrmranje
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



Strateška točka lege najvišjega užitka
ni v prerešetanem nebu, zavarovanem s
pocinkanimi in prepletenimi drati.
Mon amour fou leži v pesku, v školjki,


v blatu in toži kot utrujena, izmučena
raglja. Njegovo melanholijo poznajo
množice. Tacam njegovo smrt. Pripenjam
jo. Ko zleze čez rob, premaknem


desko, ki je na njej pripeta kožica polha.
Pobijali smo jih. Na grčah. Zdaj trhlih
panjih, ki jim spomin sika z belo


toploto iztrošeno auro. V žili te
čaka smrt. Pojdi drugam, Hamlet!
Zlato te zasuje, preden nastaviš prsi.