Da se ne razdevičimo

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Da se ne razdevičimo
Sinji stolp
Tomaž Šalamun
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Glina tihih diaspor, je voda, če jo udari veslo plosko, rumena? Od kod vsa ta volna po skalah? Pošilja luna
kompas? Barva peres, dlak, kože in ropotanje srca pod vulkani, vse je odvisno od točke zabodenega
šestila. Dvor oponaša reko. Terry je imela v sebi šestdeset čevljev dolgo trakuljo. Takrat je dvor zmagal. Trakuljo smo
razsekali. Buča, sod, ali grobo rečeno, telo, je bilo sestavljeno kot babuška: klet v kleti. Točke prešitja so dišale po
limoni. Potem je začela dlan božati bradavičko. Konjenicam v podzemlju so začeli odpirati stranske vhode. Tako
smo odkrili poljano bakel, ki se je začela pariti s sago. Ni bilo več kapitana Bade. Pojavila se je beseda
anitra. Nedolžni so si naredili ogrlico. In tako smo živeli. Spet so nam začele kuhati Kasandre, krasne
opičje pošasti izpod Karpatov. In vitro me je poljubil konj. Giudita mi ponuja vrat. Ne delam več osmič z biciklom.