Cocteaujeva dvojčka
| ← Hvaležnost | Cocteaujeva dvojčka Ambra Tomaž Šalamun |
Rob → |
| |||||||
Skrivnost je, ker prvi drugega napove z
zamikom. Ne more uporabljati materialnih
oblik. Najbolj bogati ekosistemi in
najmočnejši spomin so prah. V snegu. V
spomladanskih zametih, da bi se čas in
kraj zaznamovala. Tam daleč so hiše z
lučmi. Vaški fantje, ki bodo pomagali iz
zameta. Bog liže vsak svoj cvet. Masa
vrteče ljubezni je v vsakem deblu. Kri mu
podaljšuje obraz. Ne počrni sonce, ki je
grelo. V kokonu je barje, hitri plečati
sprehodi med brenclji, filmskimi vasmi in črno
vodo Iga. Da se scufa najprej podkev gojzarja,
peta in hlačnica s protjem uvita okrog
okončnine. Makadam zriba moko in kost do obokov.
Devica je uplenjena. NI ga vrelišča. Kako se
pogasi bela ruta okrog lasišča matere narave.
Sedeli smo na rue du Bac. Šel sem v mrtvo lasišče
na tvojih ustnicah, da bi sanjskemu stroju
vžgal kontakt. Ne boj se za orbito sonca.
Dih modrine se začrni pred eksplozijo zlate.