Chiuque giunge le mani
← Z bičem opomniti človeštvo nase | Chiuque giunge le mani Sinji stolp Tomaž Šalamun |
|
katran hoplitov
Timava, obrne se
na pručki, ob avtu, ob ograji
ješča vrata sonca, dež
barbari čedijo za seboj
vikrče v vigvam, ven, pet prstov, eden manjka
pet prstov, lepkih sinic
manjka FARO
luč
tesne votline mame
ne knjižni molj, ne knjiški vrč
epruvete za z zlatom obitimi vrati
štrikci, buzdovani
šepeče buona sera
kader se odbija, lovski pes
jod jod jod, žibra se prismoli
teče kot bog-žival, ptica-vlak
verjetnost zaščitena
toča rajnih
izmik regrata
terin, timeo bacit
v razmršenih laseh
ri gi di vi di mo
poklon na cvrčku nebu
tor tor tor
kate podnoročno
december sip sip sip ni
tuli tudi v magnetno srčico
che devono fare
nititi
naučiti oljke
koščki drugega dne v johnu gasilcu
potemplane aure
keber ima nešteto plaščev
sezam princu duri
glagol izsekati z čor polento
živiš na travici
živiš in ne izsekuješ glagola
živo rojstvo roka gnije
pernati odtočni besarabci
prišli do hiše
peli mulje
za srečo se vrstim
vek pleistocenitvenega semena
ki je razširjeno bitje
gibek lokvanj, krak trlice
živim paše mrtvak
kepo v studio granitne piščali
venera, vedri lišček