Bukev je preskočil in postal volk

Bukev je preskočil in postal volk
Matija Valjavec

Volčji pastir bo povedal, kam je izginil grad →

Spisano:	Katja Koprivšek in Saša Mencin
Izdano:	2002
Viri:	(COBISS)
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Živela sta dva logarja, pa sta šla lovit zajce in srne. Nenadoma sta zagledala starega klapastega volka, ki je bil že ves siv od starosti. Začela sta streljati nanj, volk pa je začel mahati s prednjo taco, da ga ne bi ustrelila.

Vsak zase sta premišljevala, potem pa rekla drug drugemu:

»Slišiš! To ni pravi volk, to mora biti volčji pastir.«

Nato sta se mu približala. Volk pa se je ulegel na tla in se je na tleh valjal po snegu. Nato je eden od logarjev rekel:

»Brat, daj mu kruha. Bova videla, kaj bo potem napravil.«

Potem je drugi rekel: »Dal mu bom drobtinic.«

Dal mu je in volk je pojedel, ter od tistih drobtin takoj postal človek, ker je imel logar nekaj blagoslovljenih drobtin v žepu še od velike noči.

Potem jima je povedal, odkod je. Vprašal ju je:

»Ali poznata tega in tega človeka?«

Rekla sta: »Poznava.«

Nato je dejal: »Tisto je moj sin.«

Vprašala sta ga: »Kako pa ste postali volk?«

Rekel jima je:

»Takole. Šel sem na lov, pa sem se srečal z volčjim pastirjem, ki je bil kakor kakšen berač. Nato me je nagovoril, da sem skočil čez neko podrto bukev, in takoj sem postal volk, ter volčji pastir do današnjega dne.«