Božične.
| ← Sveti sonetje. | Božične. Prvenci Janez Bilc |
Zdrava Marija. → |
| |||||||||||||
| Poglavja | I. II. III. • dno |
I.
[uredi]Glej angelj prikazal
Pastirjem se je; —
Pastirji se čudne
Prikazni bojé.
Pa angelj zapoje:
„Hosana Bogú,
In mir in veselje
Človeškem’ rodu!“
„Tam Betlehem mesto
Ponižno stoji, —
Tam ravno Sin božji
Se v jaslih rodi“. —
Pastirci hiteli —
Iskali so ga:
In našli so v jaslih
Otroka — Bogá.
II.
[uredi]S snegom je zemlja merzla pokrita,
Cela narava mertva molči,
Vijolica v mahu, z ledom prikrita,
Z velo glavico mirno še spi.
Veter potihne, zima poteka;
Pomlad prihaja, tičica ž njo,
Solnčice greje, polni se reka,
Sneg pa zapušča plan in goro.
Vijolica, mila rožica, vstaja, —
Zalo na drevji cvetje je spet.
Tica se sliši ’z bližnjega gaja,
Pomlad jih vabi pesmice pet.
Tudi v meni serce se dviga,
Duša hvaležne toči solze;
Solnce pomladno, duh ki zažiga, —
Kje se to solnce bliska? Oj kje?
Duši mi solnce ti si, oj dete!
Dete nebeško, Dete ljubó!
Ti si stopilo serca oklepe —
Solze hvaležno kažejo to.
Vabit’ iz citer glase vesele,
Dete nebeško! siliš me Ti;
V slavo naj bodo strune ti pele,
Pesem le Tebe dans naj časti.
Takno se citer persti boječi,
Strune preslab le dajejo glas;
Tvoje lepote plamen žareči
Revnem’ slepi človeku obraz. —
„V noči in zimi ljudstvo je spalo,
Serca oklepal zmote je led;
Ti si pomladno solnce zas’jalo
Ter si ledine stajalo spet.“
„Dete! v temotni duši človeški
Nove prižgalo luči si plam.
Ti si prineslo nauk nebeški,
Raja odperlo vrata si nam.“
„Svoje nebesa si zapustilo,
V hlevcu stanuješ, v jaslih ležiš.
Dete nebeško, Dete premilo!
Vse iz ljubezni za nas storiš.“
Torej hvaležno serce se dviga,
V solzah oči rosijo mi se;
Solnce pomladno, duh ki zažiga,
Mladi Mesija v jaslicih je.
III.
[uredi]- Polnoči je. Na betlehemski planjavi so čede zbrane. Pod visokim drevesom spi šest pastirjev, sedmi pride.
- Pastir.
„Oj bratje vstanite! Ni časa zdaj spati;
Veselo novico povedati moram.
Sem pasel ovčice tam blizo na trati,
Ob griču, kjer vsekana v sivkasto skalo
Pretemna votlina stoji,
Saj vem, da poznate jo vsi.“
„Oh čuda! ’ž nje zarja nebeška se sveti,
Votlina vsa — vsa je v presvitlem plameni,
’Ž nje slišal duhove nebeške sem peti;
Glasovi pa tudi v višavi donijo:
Oj, slava na nebu Bogú,
Na zemlji pa blagor mirú!
„Vstanite in z mano tecite pogledat,
Kar živi še človek ni vidil na svetu;
Pribežal, pritekel sem torej povedat,
Nikarte preljubi, nikarte zdaj spati!
Hitite tje v hlevček tud’ vi,
Nebeško se čudo godi.“
- Drugi pastirji so predremljajoči:
„Kaj hodiš nas klicat iz sladkega spanja!
Kar slišati, viditi se ti je zdelo,
Vse bilo prijetna je morda le sanja;
Glej, luna ko srp izza verhov se diže,
In oven visoko stoji,
Preteklo še ni polnoči.“
- Drugi pastir.
„Glej, ravno tud meni se zdaj je senjalo,
Ko prišel budit si nas ’z sladkega spanja,
Da pasem ovčice pod sivkasto skalo,
Da vidim v votlini otroka in mater,
In mati in sin da sta bla
Ko luna in solnce lepá.“
„Pa sanja ta, menim, da ni bla resnica,
Le hodi in pusti nas spati še v miru.
In kedar na nebu bo svitla danica
In druge že zvezde počasi gasnile,
In vidil boš zarjo svetit’,
Le pridi nas ’z spanja budit!“
- Pervi pastir.
„Oh nisem ne spal, verjemite besedi; —
Le berzo tje čuda pogledat hitimo!
Naj eden na straži ostane pri čedi,
Berž vidili boste, da res je, kar pravim.“
- Družba pastirjev:
„Te prosimo lepo, preljubi naš brat,
Le pojdi, in pusti nas spat’!“
- Iz daljine se sliši angelsko petje. Pastirji se ustrašijo.
Oj slava na nebu
Bogu naj doni;
In mir bod’ človeku,
Ki sveto živi.
Adama iz raja
Pregnali smo b’li:
Gospod se je vsmilil
Zdaj grelnih ljudi.
Obljubil je takrat
Usmiljeni Bog,
Poslati Mesija,
Rešnika nadlog.
Vaš rod ga je čakal
Let tisočkrat štir;
Zdihvanja je konec,
Prinesemo mir.
Devica spočela,
Rodila ga je;
Obljubljen Mesija
Na zemlji je že.
- Družba pastirjev:
Al slišimo pravo, al uho nas moti?
Od kod se razlegajo mili glasovi?
Kaj svitla pomeni tam luč v temoti?
Posebnega kaj se tam mora goditi.
Resnico je pravil Tadej
Prepričani tega smo zdaj.
- Star pastir.
Vetriči pihljajo,
In zvezde migljajo
Na stropu nebeškem; —
Ovčice, kozliči
In krav’ce, voliči
Se pasejo mirno; —
V daljini samotni In noči tihotni
Kaj petje pomeni?
Kar pasem tu čede,
Še take besede
Ni slišati bilo.
- Angelj v beli obleki stopi med pastirje.
- Angelj.
Oj slava na nebu,
Preslava Bogú!
Vsim blagim zemljanom
Pa oljka mirú!
- Pastirji (prestrašeni).
O, čudna prikazen
Nebeška je to,
Ne sme je pogledat’
Človeško oko.
- Angelj.
Predragi pastirci,
Ne bojte se me!
Moj prihod na zemljo
Veselje je le.
Obljubljen Zveličar
Na zemlji je zdaj,
Odklenjen človeku
Nebeški je raj.
Pri Davida mestu,
Tam hlevček stoji
In v jaslicih Detek
Preblagi leži.
Je majhen, ubožen,
Al večni je Bog:
„On „ rešil človeka
Bo večnih nadlog.
Pohlevni pastirci,
Hitite le tje,
Tam vaš je Mesija:
Pustite ovcé.
Oj srečni pastirci,
Oj srečno okó!
Pokazal Sin Božji
Vam pervim se bo.
- Angelj zgine, — pastirci stermé in se pogledujejo; — tihota. Družba pastirjev.
Od jutra in tje do zahoda
Časti naj in hvali Gospoda
Vse, kar je ustvaril na svetu!
- Pervi.
In solnce in luna
Bod’ pesniška struna,
In hvali Gospoda!
- Drugi.
Doline, pogorje,
In višnjevo morje
Hvalite Gospoda!
- Tretji.
Tekoče vodice,
Vse ribe in tiče
Hvalite Gospoda!
- Četerti.
In blisk in germenje.
In vetrov veršenje,
Hvalite Gospoda!
- Peti.
Duhovi nebeški,
Jeziki človeški,
Hvalite Gospoda!
- Šesti.
In cimbal zvonenje,
In citer bernenje
Naj hvali Gospoda!
- Sedmi.
Pastirske piščale
Donite mu hvale!
Hvalite Gospoda!
- Družba.
Od jutra do solnca zahoda
Časti naj in hvali Gospoda
Vse, kar je ustvaril na svetu!
Sklep.
[uredi]- Betlehemski hlev. V njem Marija in Jožef; — v jaslicih leži Dete Jezus, — obdaja ga nebeška svitloba, — angeljski glasovi, — pri vratih klečé pastirci, ter si z rokami obličje zakrivajo.
- Družba pastirjev.
Pred tabo, Jehova, klečimo tu v prahu,
Ne upa se tebe pogledat’ oko;
Človeški je jezik preslab in nezmožen,
Nebeški duhovi naj slavo pojó.
- Angeljski glasovi.
Bod’ slava na nebu Bogú,
Zemljanom pa palma mirú!
- Družba pastirjev.
Preslab je naš jezik človeški, to vemo,
Uboge pastirce pa slišal boš nas;
Zatorej ti strinjeno pesem pojémo,
Ti skupaj hvaležni povzdignemo glas:
Oj Dete rojeno
Vsem’ svetu v veselje!
Te Abraham čakal,
Te Izak je želel,
In Jakop hrepenel
Po Tebi je davno,
Kar Davidu kralju,
Kar našim očakom
Ni dano blo vidit’,
To vidimo danes
Ubogi pastirci.
Kar teklo noči je
Od svéta stvarjenja,
Tak lepa nobena
Ni b’la kot nocojna:
Nocoj je rojeno
Nam dete premilo
Vsem’ svetu v spravo.
Oj Dete nebeško,
Bod’ v veke češčeno!
Pred Tabo ponižno
V prahu klečimo
Bod’ hvaljen Mesija!
Vse čase upimo!
- Angeljski glasovi.
Oj, hvala v višavah Bogú
Na zemlji pa blagor mirú!