Božič v Halozah

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Viničarka Božič v Halozah
Anica Černej
Pismo iz Haloz
Spisano: Pretipkala iz Moje poti 1975, Klara Omovšek.
Izdano: V Ljubljani: Partizanska knjiga
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


<poem>

Z gričev se trepetanje lučk utrinja v dolino. Trdi koraki in vzdihi trgajo sveto tišino.

Kdor je obut in oblečen, stopa k polnočnicam k fari. V hramih se stiskajo k peči bosi in goli in stari.

Jaslice v kotu so mračne: hlevček brez lučke rdeče, v mraku pastirji in ovčke. Saj ni za olje in sveče.

V kotu ob peči so mati. Molek drsi jim med prsti: "Jezus, njega je vzelo, zdaj sem pa jaz na vrsti ..."

Plašno molčijo otroci, tipljejo v čudežne sence: tleča treska jih riše v stene med smrečje in vence.

V haloških kočah je božič v molku, v smrečju in mahu, v tihi molitvi starčkov, v drobnem otroškem strahu:

"Kaj če ne bo gospodarja s kruhom, s koščkom potice? Kaj če v dolini pozabi blatne in prazne gorice?"