2. Sodba

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
1. Pes, maček in miši 2. Sodba
(Objavljene nezbrane pesmi I)
Ivan Cankar
3. Bolnik
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


<poem>

Kakó bliščí se nad goró,
kot stalo sonce bi nad njó!
Nikdár to svetlo sonce ní:
na gôri kralj Matjáž stojí
s prelepo zlato krono.
Oj, dolgo je pod goro spal,
danès je svojo vojsko zbral;
in brž so šli do vseh dežel,
do vseh dežel, vasí in sel
Matjaževi poslanci.
Vso širo zemljo preleté
hité k Matjažu vsi ljudjé;
oj, to je bil vam hrum in šum
neštetih ljudstev, gostih trum
tam pod zeleno goro!
In govorí mogočni kralj:
"Prišli ste sèm iz daljnih dalj,
pravico da dobí tlačan,
za greh se spokorí tiran —
povejte, kaj vas tare!"
In tja k prestolu vsak drví,
in kmalu teče gorka krí;
povsod se meči dvigajo,
roké po zraku švigajo —
vsak hoče biti prvi.
Pred kralja starec prihití;
kot sneg se brada mu bliščí,
obraz mu trd, okó mrtvó,
Matjažu govorí takó:
"Visoko veličanstvo!
"Kakó bi vladal mir krasán!
In v raju kakor prvi dan,
lepó bi živel človek vsak,
ko bi razvidel siromak,
kaj Bog mu je odločil.
"Duhá mu begajo ljudjé,
ki blazni mu v uhó kričé:
,Kdor prej tiran, poslej tlačan,
kdor prej tlačan, poslej tiran —
Kralj, reši nas bedakov!"
""O ne verjemi, kralj Matjáž,
besede so mu gnusna laž!"" —
"""Resnico pravi!""" — ""Ne, ni res!""
Takó odmeva do nebes
tam pod zeleno goro.
Mladi mož pred kralja prihití,
z rdečim plaščem od krví;
obraz mu vél, okó mrtvó,
Matjažu govorí takó:

"Visoko veličanstvo!

"Res srečen bi bil zemski rod —

ko níkdo bi ne bil gospod,
ko sebe le bi vladal vsak,
in bogataš in siromak
izginil bi za vedno.
"Svobode si nesrečni svet
želí že mnogo tisoč let,
a dih preprostejši brž ljudjé
brezčutni njemu zadušé. —
Kralj, reši nas trinogov!"
Še bolj med ljudstvi zahrumí,
pod goro teče gorka krí...
Tedaj pa vstane silni kralj,
in čuje se do daljnih dalj
Matjažev glas mogočni:
"Ne boj se ti nesrečni svet,
trpèl boš le še malo let...!
Uničite se med sebó,
in kadar boste pod zemljó,
takràt bo vsakdo srečen!"
Tedaj vsa ljudstva ostrmé,
ko razdelí se vrh goré!
In silni kralj Matjaž z vojskó
izgine kakor sèn pod njó,
da spí vso dolgo večnost.