Črnko nažgan!

Črnko nažgan!
Poezije
Fran Zakrajšek

Izdano:	Gorica: Anton Jeretič, 1891
Viri:	dLib
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Na nákvalu železo, lej, žari;
V kovačnico hudič pricepeti:

»O mojster Gašper, kaj vam, kaj vam dam,
Če zmorete me tak, da bo me sram.«

»Smo slišali, da ste Slovenec hud,
Da mnogih ste čitalnic bister ud.«

»Aló, o Gašperček, če vas je kaj,
Poskusiva v kovačnici se zdaj!« –

Hudič se roga, više se zravná;
Ošabno maha repom sem ter tja.

Hudič se roga, kaže tam zobé;
A Gašper kaj bo včinil, zdaj že ve.

»To vem, gospod, vi res ste mi močan;
A v svojo ste nesrečo dans poslan.«

Zasmeje se hudič: »Kaj bo kmetavs,
Hudič je zlodi, koj končan bo ravs.«

»Sem zmogel Nemce in Vlahe v zvitosti
Pa druge ... In Slovenec mene bi?«

»Nu mojster Gašper, kaj vam, kaj vam dam
Če zmorete me tak, da bo me sram.«

Se Gašper zasmeji ... Ni top ni slep
Odseče sè sikiro zlodju rep.

Hudič poskoči; čuj, zažene jok,
Ojoj, kakó boli! Strašan je stok:

»Oj Gašper vi, Slovenci taki so?
Naklonil, o groza, ste hudo mi zlo.«

O dan nesrečen, ura, misel clo,
Ko došel v kleto sem kovačnico!«

»O kaj poreče mi pekel, kaj glavar.
Ko pridem brez repa, to je kvar.« –

Tišči se v bok kovač, zažene smeh:
»Hahá, gospod, boli vas meh?«

»Tud' mene je bolelo, o hudič!
Ko mene in brate imeli ste za nič.«