Zdravljica
Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
| ← Soldaška | Zdravljica (Poezije) France Prešeren |
V spomin Valentina Vodnika → |
Zdravljica je znana pesem, ki jo je France Prešeren napisal leta 1844. Sedma kitica, ki se začne z Žive naj vsi narodi in jo je za zbor uglasbil Stanko Premrl, je od leta 1991 slovenska državna himna. Pesem je po obliki carmina figurata.
|
||||||
Spet trte so rodile,
prijat'lji, vince nam sladkó,
ki nam oživlja žile,
srcé razjasni in okó,
ki utopi
vse skrbi,
v potrtih prsih up budi.
Komu narpred veselo
zdravljico, bratje! č'mo zapet?
Bog našo nam deželo,
Bog živi ves slovenski svet,
brate vse,
kar nas je
sinov sloveče matere!
V sovražnike 'z oblakov
rodu naj naš'ga trešči grom;
prost, ko je bil očakov,
naprej naj bo Slovencov dom;
naj zdrobé
njih roké
si spone, ki jih še težé!
Edinost, sreča, sprava
k nam naj nazaj se vrnejo;
otrók, kar ima Slava,
vsi naj si v róke sežejo,
de oblast
in z njo čast,
ko pred, spet naša boste last!
Bog živi vas Slovenke,
prelepe, žlahtne rožice,
ni take je mladenke,
ko naše je krvi deklé;
naj sinóv
zarod nov
iz vas bo strah sovražnikov!
Mladen'či, zdaj se pije
zdravljica vaša, vi naš up;
ljubezni domačije
noben naj vam ne vsmrti strup;
ker zdaj vas
kakor nas
jo srčno branit' kliče čas!
- Živé naj vsi narodi,
- ki hrepené dočakat' dan,
- da, koder sonce hodi,
- prepir iz sveta bo pregnan,
- de rojak
- prost bo vsak,
- ne vrag, le sosed bo mejak!
Nazadnje še, prijat'lji,
kozarec zase vzdignimo,
ki smo zato se zbrat'li,
ker dobro v srcu mislimo.
Dokaj dni
naj živi
Bog, kar nas dobrih je ljudi!
