Zastavica

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Skoči na: navigacija, iskanje
Pesmi
Josip Cimperman
Spisano: 1869
Viri: Pesni. Ljubljana: Natisnil in založil Jožef Blaznik. Digitalno besedilo priskrbel Marko Stabej, postavil M. Hladnik
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so mu avtorske pravice potekle.
Stopnja obdelave: 100%.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.


Zastavica.[uredi]

Čvetéro čerk, si čisto neenakih,
V harmoničnih je zlogih dvéh, in v takih,
Da skup obá imé sta miloglasno.
Imélo kdaj ga žensko bitje krasno,
Ki mu bila je mar' zapoved svéta:
"Spoštuj preserčno mater in očéta!"
Sercé junaško tud' mu v pérsih bilo,
Očeta svoj'ga trinogu je sina smert rešilo.
Nje zgodbi čudni, lépi in preprosti
Gotovo rad si čudil se v mladosti.
Potem imé razdêri in čerke vse premeni,
Iména našljega prej tretjo pervo deni,
In v družbo z drugo pervo ji pripelji,
Dodéni zraven zadnjo - pa imaš vse po želji,
Imé prikazni nebne, ki vsak jo rad pozdravlja,
Je véčno nova, vsaki dan se nam ponavlja.

Uganjka zastavici: Roza jelodvorska -- jutranja zôra