Svetinja

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Poroka Svetinja
Balade in romance
Anton Aškerc
Celjska romanca
Spisano: na internet postavil Domen Babič
Izdano: 1890
Viri: http://www.omnibus.se/beseda/pdf/103-7.pdf.
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



Bogástva ní mogla mi dati,
  Svetínjo pobožno samó;
Na glas je solzíla se mati,
  Pretežko biló je slovó.

"Svetínjo ná zlato!" je déla,
  "Zaklád to čestít je, moj sín!
Od dedov sem jaz ga vsprejéla,
  Zdaj dajem ga tebi v spomín.

"Domače boš kraje ostávil,
  Med tujimi hodil ljudmí,
Zaklád pa tá moj ti bo právil
  O domu, kjer mati živí.

"Rodóve boš videl srečnejše,
  Zemljó bogatejšo drugód;
Svetínja te spómni: krasnejše
  Od svoje ne najdeš nikód.

"In ko bi nas tujci grdíli,
  Domačo nam sméšili last:
Svetínja te spómni, sin mili,
  Da matere braniš mi čast!"...

Na glas je solzíla se mati,
  Ko težko jemál sem slovó;
Ničesar imela ní dati —
  Svetínjo pobožno samó.

Svetínjo tó hranim jaz vérno,
  Od matere dano na pot:
Ljubézen za dóm neizmérno,
  Za dom in nesrečni svoj ród.