k' ſvoji misi klízhe, rekozh: „Pridite k' meni vſi, ki ſe trudite ino ſte oblosheni, ino jes vaſ bom poshivel!“ [1] Tako ljubesnív Jesuſ she na tim ſveti sa tebe ſkerbí; ſhe lepſhi pa po ſmerti v' nebeſih, kjer on tebi proſtor pripravlja. Obljubil je nekdaj po tebe priti, in tebe k' ſebe vseti na preljubi Ozhetov dom, de kjér je on, boſh tudi ti njegov ſlushavnik. [2] Oh koljka ljubesen Jesuſova!
Ino kaj Jesuſ sa toljko ljubesen od tebe shelí? — Le ſamo tvoje ſerze, de njega ljubiſh. „Brate moj! daj meni ſerze ſvoje!“ to te on proſi; „naj bom jes v' tebi ino ti v' meni vekomaj shivel.“ [3] „Kdor mene ljubi, bo moje beſede ſpolnoval, ino moj Ozhe ga bo ljubil, ter bova k' njemu priſhla ino per njem prebivala.“ [4] Oh koljka ſrezha ljubesni Jesuſove! — Kedar ſe moraſh v' hudo nevarſhino podati, ſpomni ſe, de je ljubi Jesuſ tvoj továrſh íno ſerzhno isrezi: „˛Serze moje, nikar ſe ne boj; Jesuſ Nazarenſki je vajvoda tvoj!“ in ſrezhno boſh vſe ſovrashnike ſvoje premagal; sakaj: „Kdor kolj bo klizal v' ime Goſpodovo, bo ísvelizhan.“ [5] Zhe ſi
- ↑ Mat. 11, 28.
- ↑ Jan. 12, 26.
- ↑ Jan. 6, 5.
- ↑ Jan. 14, 23.
- ↑ Rim. 10, 13. ˛Sv. Edmund ſe je v' ſvojih mladih letah po selenim travniki prehajal ino sdihvaje po nebeſih osiral. Sdaj vgleda pred ſebó saliga mladenzha v' nebeſhki blagoſti, ki ga prijasno ogovori: „Bodi posdravlen Edmund, moj preljubi prijatel!“ Edmund ſe sazhudi, ter mu odgovorí: „Jes tebe ne posham ino ne vém, kako bi ti mene posnal?“ Mladenzh mu ljubesnivo rezhe: „Kaj bi me ne posnal, dokler vender v' ſholi per tebi ſedim ino te ne sapuſtim, alj she hodiſh alj ſtojiſh. Le na zhelo mene poglej ino beri: Jesuſ Nazarenſki, Judovſki kralj. To je moje ime. Globoko v' ſerze ſi ga vtiſni ino poboshno na ſroje zhelo sasnamnovaj; ono je isvelizhanſko ime.“ — Jesuſ je sginil is pred njegovih ozhí; pa ne is njegoviga ſerza. ˛Sv. Edmund je bil imeniten vuzhenik ino ſv. ſhkoſ.
