Stran:Slomsek Zivljenja srecen pot.djvu/85

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Nezhiſtnik je derezhi volk med nedolshnoj mladinoj; nevarn je njegov poglèd, ſhkodliva njegova ſapa vſakimu, kdor ſe ga ſkerbno ne sogne. Sa to tudi ljubi Jesuſ ni med ſvoje tovarſhe nobéniga nezhiſtnika vsel. Bil je med apoſtelni lakomen Judesh, ki je ſvojga Goſpoda sa trideſet ſrebernikov predál, bil je nesveſti Peter, ki ga je trikrat satajil, bil je nevérn Tomash; pa od nezhiſtnika ne beremo, sakaj: „Nizh nezhíſtiga v' nebeſhko kraljeſtvo ne pride.“ Sa to ſo ſe pervi kriſtjani bolj nezhiſtiga greha bali, kakor nar grosovitnejſhi ſmerti. [1] Perva zerkev je preſheſtnike kakor vbijavze is ſvoje drushine odlozhíla. Delati ſo morli dolgo, ojſtro ino ozhitno pokoro, preden jih je sopet med ſvoje verne

  1. Grosovitni neverniki ſo nekiga kerſh. mladénzha nevſmileno terpinzhili (martrali), de bi ſv. vero satajil, pa nobena muka ga ni premagala. Sdaj ſi gerdi ſodnik vmiſli njega ob zhiſtoſt djati, ter ſi je ſveſt, de bo sapelján tudi véro satajil. — Vkashe ga v' lepi lepi vert na mehko pérnzo poloshiti ino s' shidanimi trak'mi privesati, de bi ſi pomagati ne mogel. Sdaj poſhle neſramno deklizo, lepo oliſhpano, njega v' nezhiſto djanje pripravit. Vſe je poſkuſila, pa nizh opravila; sdaj ga hozhe v' hudo poſiliti. Kedar ſe ſrotej svesan braniti ne more, ſi koſ jesika odgrisne, ter ga s' kervijo neſramnizi v' sobe plune. Tako je sapelivko odgnal, véro ino nedolshnoſt ohranil.