Kdor sa vſako rezh, ki mu po volji ni, kletvizo na jesiki imá, on hudimu duhu ſvojo duſho predá ìno bo v' pekli ſvoje tovarſhe najſhel. „Kedar hudoben kolne, kolne ſam ſvojo duſho.“ [1]
˛Strah je ſliſhati paſtirje na paſhi, kako hudizhujejo, nedolshno shivino hudimu isdájajo, ino ne pomiſlijo, kaj govorijo. Kaj bi bilo, zhe bi ſe sgodilo, kar oni rezhejo? — Grosa je ſliſhati rasbersdane mladenzhe, kako po mazhjarſko ino po nemſhko terentajo (preklinjajo), zhudno nesnane beſede isrékajo, ktire, zhe bi rasumeli ino vedeli, kaj isgovorijó, bi jim laſi po konzu vſtali. Kar zhlovek ne rasumi, tudi síniti ne ſmé. „Povém vám, pravi Jesuſ, de sa vſako prasno beſedo, ktero bojo ljudjé govorili, bojo odgovor dajali na ſodni dan. Is ſvojih beſedi boſh opravizhen, is ſvojih beſedí boſh obſojen.“ [2]
Hozheſh, ſantizh mlad, biti poſhten, Bogu ino pravizhnim ljudém ljubesniv, varji ſe gerde beſede kakor shiviga ognja. Zhlovek gerdih beſedí je tudi zhlovek gerdiga ſerza; ptiza ſe po pétji ſposná. Varji ſe pa tudi gerdih ljudi, kteri radi preklínjajo. Kakor blato pete, tako ſe prime gerdo govorjenje mladenzha, kteri preklinjavze rad poſluſha. Lepa beſeda lep proſtor najde.
4. ˛Shterta globoka jama neſrezhe je sa mladenzhe nepokorſhina ſtariſham, vuzhenikam ino pravizhnim predpoſtavlenim. Kdor ne vboga je bres Boga, kako bi
