Stran:Slomsek Zivljenja srecen pot.djvu/59

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Boſh rekel: „˛Se mora pa varvati.“ To je lehko rezheno, pa ne ſtorjeno, dokler navajen tobakájz ſam ne vé, kdaj kadi, ino ſe le tiſtokrat ſpomni, kedar mu v' ſajſi pogorí, de ſpet nabaſhe. Koljko je tobakajzov shivih sgorelo! [1] Bog naſ varji take nepotrebne ino toljko nevarne rasvade! ˛Skoraj bi rekel, de bi boljſhi bilo ſi v' mladih letah roko vlomiti, kakor tobaka privaditi; roka ſhe sazeli, alj redek je, ki tobak opuſtí. Huda navada shelesna ſrajza. — Ti ſe mojim beſedam, fantizh mlad! mor de

  1. V' neki okoljzi na ˛Shvajzarſkim je moshkih nekdo ſvojo lulo, ki ſhe ni zhiſto pogorela, v' ſvoje dolge hlazhe vteknil. Hlazhe ſo ſe vnele, ognja vgaſniti mogel ni ino je sgorel. Mertviga ſo sravno fajfe najdli. — V' Goſpej ſveti na Koroſhkim je neki moshún do zerkve prikadil, ino gorezho fajfo v' shep djal. Per ſlushbi boshji ga sazhne ſtraſhno pezhi. ˛Stiſka je bila velika, in preden is zérkve pride, je bil po enej plati veſ oshgan.