Stran:Slomsek Zivljenja srecen pot.djvu/314

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

predobro shivijo, ampak kjer ſe poſhteno sadershijo, tam dobra ſlushba je.

Bodi dobriga ſerza ino dobre veſtí, dobra pohlevna duſha, prijatel vſih ljudí, kar je po pravizi. ˛Skerbi sa poſhtenje ſvoje domazhije, ne rasnaſhaj po drugôd domazhih ljudì, ino ne pravi, kar drugim védeti potreba ni. Hlapez, ki rad ſvojo hiſho opravlja, vezhi ſhkodo dela, kakor bi is hiſhe ſtreho tergal. Kar ſe doma sgodi, naj doma oſtane, ako te véſhi sapoved komu rasodeti kaj ne ſili; ino kér od hiſhe greſh, neſi, kar je tvojiga, alj poſhtenje vſaki hiſhi puſti. Kdor jemlje dobro ime, je veliko hujſhi tat, kakor on, ki dnarje krade; dnarji ſe povèrnejo, alj poſhtenje teshko.

Ne bodi beſedlív, varúj ſe hude jese. Kdor prerád saslo vseme, lehko ſlovó dobì, kdor pa rad poterpí, ima smiram lepo vreme, in kamor ſe poda, ga vſe rado ima, kér je dobra duſha. Nikdar ne posabi ſlushiti Bogú, on je tvoj pervi goſpodár; ne ſtori sa nobén denár, karkolj on prepové. Ne samudi po kerſhanſko k' boshji ſlushbi rad hoditi, ne ſramúj ſe tud moliti, kakor ſe ſpodobi. „Kdor ſe mene pred ljudmi ſramuje, in me ne ſposná, nja tud' ſposnal jes ne bom pred ſvojim Ozhetam,“ Kriſtuſ govorí. Pa moliti ſhe sadoſti ni, ampak je potreba tud' tako shiveti, de bo te Bog veſél, ino te po ſmerti vsel v' ſvoje velizhaſtvo. Oh ne rekaj, de ne vtegneſh v' ſlushbi Bogu ſlushiti; kdor ne ſlushi prav Bogu, dober hlapez tud ne bo ſvojmu goſpodarju. — ˛Srezhen tiſti, ki prav