Stran:Slomsek Zivljenja srecen pot.djvu/297

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

vſe k' vezhi zhaſti boſhji! — Bog tebi da, Bog vseme, kakor njemu dopade, tako ſe vſe sgodí; naj bode vſelej hvaleno njega ſveto imé. Tako ſe Bog zhaſtí, tako bo tvoji duſhi vſe v' vezhno svelizhanje. — O ſtokrat ſrezhen zhlovek!

2. Greha nar bolj varji ſe; on je tvoja neſrezha na tim ſveti nar vezha. Kakor hitro ſe ti hudo pregreſhiſh, angelſko oblazhilo poſvezhijozhe gnade boshje in nedolshnoſti sgubíſh, ki ſi ga per ſvetim kerſti dobil; greh te is prave ſtese isvelizhanja oberne, in to na ſhroko zeſto pogublenja tira, ti duſhen mir podere, ti zherva v' ſerze saſadí, zherva huda veſtí. — Hudoben greh je tvoje duſhe ſmert, in ſtraſhen pekel teb' odpèrt, ker niſi v' gnadi boshji. Oh to je ſtrah in grosa! —

˛Se hozheſh ſmertnih grehov prav varvati, ſe moraſh ſkerbno malih grehov tudi bati. Naj ptizhka le sa majhen krempelz na sanki oveſí, alj ſe sa eno ſamo pero limanz prime in vlovi, ne more vezh sleteti, she more hitro vmreti. Taka ſe greſhniku godi, ki malih grehov ne porajta.

˛Se hozheſh greha prav varvati, vedno Boga pred ozhmi iméj, ki vſe vidi in vſe vé, in bo tebe ojſtro ſodil. Tako je nedolshen Joshef egiptovſki ſtoril, ter je v' ſtraſhni greſhni priloshnoſti govoril: „Kako bi mogel tako hudobijo ſtoriti, in soper ſvojiga Boga greſhiti?“ Boshji ſtrah je dober varhi sazhetek vſe modroſti; kjér njega ni, tam ſe greſhi, in ſtraſhen pekel ſlushi.