ino nehanje, ako ſo ene dobre miſli, ene pravizhne volje, kakor tezhe le ena kerv po njihovih shilah; nar lepſhi je pa sa brate, ako jih ne raslozhi terplenje in tudi ne ſmert, kakor ſvetiga Primusha ino Felizjana.
Obedva kmalo ſta ſe ſveſe kerſhaſtſke vére prijela, ſta po njej sveſto shivela, alj ravno sa to na vkaso nevérnih zeſarjov vjeta, ino v' nevſmileno jezho vershena bila. Pred ſódnika nju po tem sheno, ki nju ſili s' hudim ino s' dobrim, naj bi malike molila in satajila Jesuſa. Pa po braterno odgovorita: „Le ſamo eniga Boga móliva: le en ſam je pravi Bog.“ Sa to njino terdno véro ju s' ſvinzhaſtimi robatizami grosovitno rastepó; pa vſe tepenje ne premaga ſtanovitnoſti ſvetih bratov. — Kako dobro je imeti v' ſrezhi ino neſrezhi praviga tovarſha, ki naſ v' naſhih ſlabozhah podpéra, ino v' krepoſtih (zhednoſtih) poterdi. ˛Samez lehko pade, ino ni ga, ki bi mu roko podál. Pa tudi raskruſheni bratje ſe posabiti ne ſmejo, kakor ſe níſta posabila ſv. Primush in ſv. Felízjan.
Naj bi ſi kerſhanſka brata ſerzhnoſti ne délala, nju grosovitnik vſakiga v' drugo jezho sapreti vkashe. Nekoljko posnéj sapové ſvetiga Felizjana pred ſe pergnaſi, ter ſe mu ſladek dela pa tudi grosí, njega premotiti; ker pa kaj ne opravi, ga vkashe k' ſtebru pripeti ino ga zele tri dni bres vſiga shivesha puſtí. V' tréh dnéh ſe ſvetiga Primusha s' lashjo loti, rekozh: „Tvoj brat je bolj pameten, kakor ſi ti; ſtoril je zeſarju
