Goſpodi tega veſél, alj tudi shaloſten videti, kako njegovo rojſtno meſto v' temnizah malikvanja in druge grehôte tezhí; sakaj ravno v' Zeli ſo hajdje imeniten tempel imeli, v' katerim ſo maliku vojſke darovali, ki mu je bilo Marſ ime. Vſmilili ſo ſe ſvetimu Makſimiljanu vbogi Zelani, sakaj ljubil je ſvoje rojake. Poda ſe v' Zele, de bi kerſhanſko vero oshivel, ino pregreſhno malikvanje satèrl. — Ravno tako ne ſmé pravizhen roják tudi v' dalnih krajah posabiti ſvojiga dóma, kjér je njegova sibika tekla, kjér je pervo veſelje savshíl. Dolshen je vſak domazhimu kraju po ſvojim samoshenji pomágati, kjér je tudi on perve dobrotnike in pomozhnike imel.
˛Sv. Makſimiljan pride v' ſvoj domazh kraj, in ſlíſhi, de je rimiſki poglavar Evlasi ojſtro vſim sapovédal maliku Marſu darovati: kdor bi ſe vſtavljal, ga vmoriti. Bres pomude pred grosovitnesha gre, ga s' lepim proſi, naj kriſtjanam prisaneſe, ino jih nikar ne ſili, kar ſtoriti ne ſmejo. ˛Serzhno ga po tem ſvarí in opominja, naj pomiſli, de ni priſhel v' ti kraj nedolshnih kri prelivat, ampak podloshnike hudiga varvat. ˛Slép malikvaviz pa, veſ ſerdít, vkashe Makſimiljana v' malikvavſki tempel gnati, ter mu obljubi pervo ſlushbo v' tempelni dati, naj Marſu daruje, Jesuſa pa satají; ako ne, bo vmorjen. ˛Svetiga mosha ne premaga ſladka obljuba, ne vſtraſhi grosovitna shuga; perpravlen je sa Jesuſa vmreti, ſvoje domorodze v' pravi isvelizhanſki véri poterdit. Shènejo ga na moriſhe, ino
