kuge ravno v' sadnih puſtnih dnéh obhajal, ker ob tem zhaſi puſtnjaki po navadi nar vezh Boga shalijo. Sa to je ſhe sdaj po nekih méſtah ino krajih navada, de ſe tri sadne puſtne dni preſveto reſhnje Telo ozhitno k' molitvi poſtavi, ſproſit vſmilenje ſlepim greſhnikam. Veliko veliko je ſv. Karol dobriga ſtoril, veliko je pa tudi ſovrashnikov imel, ki ſo toshvali, de je preójſter, jim nobeniga veſelja ne dovoli, i. t. d. Vſe je voljno poterpel, ino je do poſledne vure ſlushavnik boshji sveſt oſtàl. V' ſmèrtni bolesni je bil krishani Jesuſ njegov tolashnik; vedno ſe je v' njegovo podobo osiral, ino poſlednizh isdihnil rekozh: „Glej! sdaj pridem;“ po teh beſedah je v' vezhno veſelje ſhel.
Ozhe nebeſhki ima rad, de ſo njegovi otrozi poſhtene dobre volje. Alj Bogu ſe vſmili! kedar mladenzhi po rasvujsdanih pleſah radújejo, angeli boshji shaljujejo. Kerſhanſka dobra volja naj bres vſiga greha bo, kakor ſv. Pavl vuzhí: „Veſelite ſe vſelej v' Goſpodu, ſhe enkrat rezhem, veſelite ſe; pa vaſha pohlevnoſt naj bo snana vſem ljudém.“ Fil. 4, 4 — 5. Od ponozhniga raja ſv. Krisoſtom govorí: „Pregreſhni pleſ je duſhe pogublenje, nedolshnih ſerz neſrezhno poshelenje, le ſatanu k' veſelju sbran; bi ſvetlih svesd na nebi toljko bilo, ko ſe na pleſi grehov she sgodilo — bi temna nozh poſtala beli dan“
