porzjunkula, sa to, ker ſo malo zerkvizo po laſhko takó imenovali, per kateri je tiſti zhaſ ſv. Franziſhko prebival. Vezh bogabojezhih ljudí, ſe mu je, ſpokorno shiveti, pridrushilo.
Ta ſveta drushina, je bila sazhetek meníhov, ki ſe ſhe sdaj Minoriti, Franziſhkanarji, ino Kapuzinarji imenujejo. Po vſih krajih ſveta jih je raspoſlal, ljudém pokoro priporozhat. On ſam pa ni hotel bit' sa maſhnika, kér ni bil po ſvojih miſlih ſerza doſti zhiſtiga. Kakor ponishnoſt, je tudi ſveto zhiſtoſt ljubil, ino jo ſvojim tovarſham poſebno priporozhal. Vſih prasnih in nepotrebnih pogovorov s' drugim ſpolam ſe je ſkerbno varval, ter je djal: “˛Se s' shenſkim ſpolam pezhati ino pa sherezhe voglje teptati, kdo bi ſi podplatov ne opekel? Varvati ſe je potreba tudi maliga, sakaj peklenſkimu ſovrashniku je en laſ dovólj, de is njega mozhno verv alj ſhtrik ſplete.“ — Verh drugih zhednoſt je tudi delavnoſt priporozhal, ker je lenoba dvoriſhe ſlabih miſel ino neſramniga poshelenja; delo pa greſhno teló ſtrahuje.
Na sadno uro vseme lepo od ſvojih ſlovó, ter pravi: „Bog vaſ ovarji, moji otrozi! ˛Srezhen, kdor v' dobrim do konza sveſt oſtane. Sdaj grem k' Bogu, ino vaſ vſe njegovi miloſti priporozhím.“ To je isgovoril ino veſelo vmerl. — Vſmilenje do vbogih je ſvetimu Franziſhku per Bogu vſmilenje najdlo, mu na pravi pot ſvetiga shivlenja pomagalo, ino mu vrata nebeſhke
